Večji nadzor za zaščito čebel

V zadnjih dveh letih je v Sloveniji pomrlo na milijone čebel. Ministrstvo za kmetijstvo je že lansko leto napovedalo, do bo uvedlo ukrepe za zmanjšanje tveganja za čebele. Ti bodo veljali za celotno verigo, od proizvajalcev fitofarmacevstkih sredstev in semenarskih hiš do kmetovalcev. Predlagane ukrepe kot tudi izdajo izjemnega dovoljenja je podprla Komisija za registracijo FFS, z ukrepi pa se je strinjal tudi upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). ČZS je navedene ukrepe podprla z namenom preprečevanja akutnih zastrupitev čebel zaradi tretiranega semena koruze. Obenem je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih drugih učinkov teh insekticidov in zavezala ministrstvo, da spremlja dogajanje na tem področju ter ustrezno ukrepa in podpre raziskave v zvezi s tem v Sloveniji.

Lansko leto je ministrstvo za kmetijstvo prav zaradi pomora čebel v Domžalah prepovedalo promet insekticidov za tretiranje semen koruze, ki vsebujejo aktivne snovi tiametiksam, klotianidin in imidakloprid, ter prometa z njimi tretiranega koruznega semena. Z današnjim dnem pa je na podlagi opravljene preiskave ministrstvo prepoved preklicalo, saj ob pravilni uporabi teh sredstev naj ne bi obstajala nevarnost za življenje čebel. Ministrstvo bo tudi predlagalo zgolj izdajo izjemnega dovoljenja za fitofarmacevstki sredstvi Poncho FS 600 rdeč in CRUISER 350 FS za tretiranje semena koruze oziroma za tretirano seme z aktivnimi snovmi klotianidin in tiametoksam za dobo 120 dni, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Tveganje za čebele

Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik je poudaril: "Ves čas smo se zavedali, da je treba čim prej sprejeti odločitev, vendar se nam je zdelo pomembno, da pred tem opravimo določene študije, preizkuse in analizo tveganja ter pridobimo strokovne informacije tudi iz drugih držav članic EU."

Na ministrstvu so še poudarili, da so lanskoletne ugotovitve pomora čebel v Domžalah in zaključki ocene tveganja pokazali, da prašenje insekticidnega prahu s semena lahko predstavlja tveganje za čebele. Poudarjajo, da je količina prašenja odvisna od postopka oziroma kakovosti tretiranja semena in od uporabe tipa sejalnice. "Poleg tega pa je iz strokovnega mnenja Kmetijskega inštituta Slovenije razviden pomemben vpliv tretiranega semena na obseg in gospodarnost pridelave koruze v Sloveniji ter, da težave lahko nastanejo le ob nepravilni dodelavi semena v kombinaciji z uporabo neustreznih sejalnic," je pojasnil minister Pogačnik.

V smernicah EU za ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev trenutno ni upoštevano prašenje insekticida s površine tretiranega semena koruze. Zato se je ministrstvo odločilo, da se bo v Sloveniji v prihodnje ta kriterij upošteval v postopku registracije tovrstnih fitofarmacevtskih sredstev. Ministrstvo bo predpisalo tudi uvedbo in uporabo metode za kontrolo kakovosti tretiranega semena

Poostritev nadzora

V odredbo tudi niso vključeni fitofarmacevtska sredstva za tretiranje semena sladkorne pese oz. že tretirano seme sladkorne pese, saj po mnenju stroke ne predstavljajo tveganja za čebele. Način tretiranja semena (obloženo seme) in način setve je primerljiv s setvijo oljne ogrščice. Setev semena sladkorne pese se ne izvaja s pnevmatskimi sejalnicami, ki so se pokazale kot poglavitni razlog prašenja pri setvi tretirane koruze. Poleg tega pa je potrebno omeniti, da je prišlo do opustitve pridelave sladkorne pese v Sloveniji.

Ministrstvo bo letos poostrilo nadzor nad pravilno rabo fitofarmacevstskih sredstev pri uporabnikih z dosedanjih 997 na okoli 1.300 pregledov. Povečalo pa bo tudi obseg vzorčenja živil rastlinskega izvora na ostanke fitofarmecevtska sredstva in ostale snovi v primarni proizvodnji z dosedanjih 165 na 500 vzorcev. Od maja lani je ostala prepoved prometa insekticidov za tretiranje semena koruze in sladkorne pese, ki vsebujejo aktivne snovi tiametiksam, klotianidin in imidakloprid ter prometa tretiranega semena koruze z navedenimi aktivni snovmi.