Ukrepi ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo

Ko je Avstralija uvedla enotno embalažo za tobačne izdelke, se je zdelo, da ji bodo sledile tudi številne druge države. Nekatere so tudi ji, spet druge so že od samega začetka proti omenjeni uvedbi, tretje pa so njeno neučinkovitost izkusile na lastni koži (npr. Francija).

Kaj torej narediti? Kaj zahteva evropska skupnost? Kot je znano, evropska direktiva o tobačnih izdelkih ne zahteva uvedbe enotne embalaže, tako imajo države članice proste roke pri njeni (ne)implementaciji. In tako najdemo države, ki uvedbo enotne embalaže zagovarjajo in jo želijo implementirati v svoje okolje, še več pa je takih, ki uvedbi le-te niso naklonjene.

Septembra 2016 je švedski parlamentarni odbor sporočil, da je analiza pokazala, "da taka uvedba ne bi bila v skladu z načeli svobodne konkurence in svobode govora. Če želite uvesti tovrsten zakon, boste morali spremeniti ustavo, česar pa ne predlagamo". Švedska vlada je junija 2017 zakonodajnemu svetu predložila predloge za ustavne spremembe, med katerimi pa ni bilo ukrepa o prepovedi blagovne znamke.

Tudi nemški zvezni minister za prehrano je poudaril, da "zvezna vlada ne želi uvesti nevtralnih standardiziranih embalaž tobačnih izdelkov brez logotipov blagovnih znamk". Danski zdravstveni minister pa je nedavno potrdil namero, da danska vlada enotne embalaže ne bo uvedla.

Se je pa za uvedbo enotne embalaže tobačnih izdelkov odločila Slovenija, ki je leta 2016 pri Evropski komisiji tudi notificirala protitobačni zakon. Na zakon je prejela negativna mnenja kar četrtine vseh držav članic EU (Bolgarije, Češke, Grčije, Italije, Slovaške, Portugalske in Romunije).

Italijanska vlada je v negativnem mnenju o slovenskem predlogu zakona, ki bi uvedel enotno embalažo napisala: "Najprej se priznava, da se zdi, da uvedba enotne embalaže tobačnih izdelkov ni pospremljena z neizpodbitnimi študijami odvračalnih učinkov, ki jih povzroči. Trdili bi lahko celo, da bi takšna uporaba lahko privedla do fenomena standardizacije porabe, povzročenega z neobstojem identifikacijskih elementov, ki ločujejo embalažo, in spodbudila porabo nezakonitih izdelkov zaradi neobstoja pogojev za doseganje ’statusa’ kvalificiranega potrošnika, ki ga zagotavlja tradicionalna embalaža."

In nadalje: "Iz poročila, ki ga je objavila avstralska služba za zdravje, je razvidno, da se je med leti 1991 in 2013 zmanjšalo število odraslih kadilcev, enotna embalaža pa je bila uvedena šele leta 2012; torej ti podatki sami po sebi ne dokazujejo, da bi imela drugačna embalaža odvračalni učinek. Zmanjšanje porabe bi morda lahko pripisali edino povečanju davka na te izdelke. Med leti 2012 in 2014 se je v Avstraliji povečal tudi obseg nezakonite trgovine, in to je okoliščina, ki bi lahko nadalje pojasnila manjšo porabo teh izdelkov. Poleg tega je uvedba enotne embalaže v nasprotju s pravili o zaščiti industrijske lastnine. V zvezi s tem navajamo določbe Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, ki je bila pozneje večkrat spremenjena in ne predvideva izjem, s katerimi bi lahko države članice uvedle posebna pravila za proizvajalce tobaka, predvsem, če so namenjena omejitvi njihove svobode uveljavljanja svojih pravic, vključno s tistimi, ki so povezane z industrijsko lastnino. V navedeni konvenciji je v zvezi s pravicami do uporabe blagovnih znamk izrecno navedeno, da so tovarniške, trgovske in storitvene znamke – ki služijo kot jamstvo porekla in kakovosti izdelkov in storitev – predmet nacionalne in nadnacionalne zaščite, tudi če so predvidene za komercialno uporabo za razločevanje podjetij, ki jih imajo v lasti. Njihov glavni namen ni le tretjim osebam prepovedati uporabo znakov, ki bi se lahko zamenjali z drugimi, že registriranimi v okviru njihovih poslovnih dejavnosti, ampak tudi razločevati blago in storitve, ki se ponujajo ciljni publiki na trgu; to služi tudi za nadzor nelojalne konkurence in izkrivljanja prostega trga."

In končno: "Generalni direktorat tudi meni, da v tem primeru zakoni, ki jih je Slovenija sprejela z namenom varovanja javnega zdravja, segajo prek meja primernosti in potrebnosti za doseganje zakonitih ciljev, ki jih zasleduje zakonodaja Skupnosti, in s tem kršijo načelo proporcionalnosti. Če je možna izbira med več ustreznimi ukrepi, je treba vedno izbrati najmanj omejujočega, da se preprečijo neproporcionalne posledice zasledovanja ciljev (Sodišče prve stopnje, T-158/03 z dne 28. 6. 2005). Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko uvedba enotne embalaže olajša ponarejanje v primerjavi z izdelki, katerih proizvodnja zahteva uporabo ločevalnih značilnosti v smislu barve in vtisnjenih elementov."

Negativno mnenje uvedbi enotne embalaže je podala tudi češka vlada. "Menimo, da ta predlog zakona presega okvir Direktive in lahko predstavlja oviro za prosti pretok blaga ter posega v pravice lastnikov blagovnih znamk. Čeprav člen 24(2) Direktive (v skladu s členom 114(4) PDEU) daje državam članicam pravico, da ohranijo ali uvedejo nadaljnje zahteve za standardizacijo embalaže tobačnih izdelkov, ki veljajo za vse izdelke, dane na njihov trg, če obstajajo upravičeni razlogi z vidika javnega zdravja, morajo biti taki ukrepi sorazmerni in ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami. Sprejetje predlagane zakonodaje bi lahko povzročilo tudi kršitev obveznosti Slovenije kot države članice EU, ki izhajajo iz Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: CTM). V skladu s členom 1(2) CTM ima blagovna znamka Skupnosti enotni značaj, kar pomeni, da ima enak učinek v vseh državah članicah EU in uživa enako varstvo po vsej Uniji, ne glede na meje," so sporočili.

Kljub negativnim mnenjem in nekaterim dokazom, ki ne govorijo v prid učinkovitosti implementacije enotne embalaže, pa na ministrstvu za zdravje (MZ) pojasnjujejo, da želijo z uvedbo enotne embalaže zmanjšati privlačnost tobačnih izdelkov, predvsem med mladostniki in ženskami, izboljšati učinkovitost zdravstvenih opozoril na embalaži ter omejiti možnosti za zavajanje potrošnikov z uporabo različnih oznak, barv in materialov pri izdelavi embalaže tobačnih izdelkov.

"Učinki nadzora nad tobakom so lahko zgolj rezultat celovitega pristopa, ki vključuje učinkovito ukrepanje tako na področju oglaševanja, dostopnosti ter obdavčitev in cene tobačnih in povezanih izdelkov, kot na področju opuščanja kajenja in ozaveščanja prebivalstva. Enotna embalaža se je v Avstraliji, kjer je najdlje v veljavi, izkazala kot pomemben ukrep take celovite politike in je hkrati priporočen ukrep Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, ki jo je ratificirala tudi Slovenija," pojasnjujejo na MZ. Sicer pa po Medianini raziskavi večina Slovencev ne podpira uvedbe enotne embalaže.