'Ukrepi ne gredo v škodo zavarovancev'

Minister za zdravje Borut Miklavčič, generalni direktor ZZZS Samo Fakin ter direktorji in predsedniki svetov bolnišnic so danes govorili o ukrepih, s katerimi bi ohranili obseg zdravstvenega programa. ZZZS je meseca marca namreč iz prispevkov prejel milijon evrov manj prihodkov, tak upad pa je pričakovati tudi v prihodnjih mesecih.

Minister je po srečanju povedal, da so pripravili ukrepe na način, da bi lahko v Sloveniji izpeljali zdravstveni program v enakem obsegu kot lani, ko gospodarske krize ni bilo. Noben od ukrepov, o katerih so danes razpravljali in jih sprejeli, pa po njegovih zagotovilih ne gre v škodo zavarovancev in bolnikov, ampak v smeri racionalizacije poslovanja.

Pri tem je Miklavčič pojasnil, da gredo ukrepi v več smeri in izpostavil predvsem pritisk na farmacevtsko industrijo ter druge dobavitelje medicinsko-tehničnih materialov, da bistveno znižajo cene. Zavod je na osnovi že doseženih znižanj predlagal, da bo za posamezne medicinske storitve znižal cene; znižali so se vhodni stroški pri dializi in pri zdravilih, je pojasnil minister.

Zelo velike rezerve so po njegovih ocenah še vedno pri zdravilih. "Mi imamo na trgu posamezna zdravila slovenskih proizvajalcev, ki so še vedno dva in polkrat dražja od cen na poljskem trgu," je povedal kot primer in pritrdil, da gre za generike, posebej pa omenil statine.

Kot je še povedal, so danes posebej naložili svetom zavodov, da vsaka bolnišnica pogleda svoje možnosti v tej smeri in da sveti zavodov obravnavajo programe racionalizacij za vsako bolnišnico posebej.

Sicer je po njegovih navedbah ZZZS v tem trenutku le delno minimalno zmanjšal akontacijo. Trenutno financiranje poteka normalno, poračuni pa bodo narejeni na osnovi doseženih učinkov. Če se bodo razmere še zaostrile, pa bo stvari potrebno pogledati še enkrat in od začetka.

'Resno so se lotili zadev'

Generalna direktorica UKC Ljubljana Darinka Miklavčič je pojasnila, da so se v UKC že "resno lotili zadev" in s planom potrdili vrsto projektov, katerih namen je prav "amortizirati vpliv krize". Doslej so pripravili ukrepe optimizacij in racionalizacij. Drugi sklop ukrepov pa so ukrepi na področju obvladovanja dotoka bolnikov, je navedla.

Strokovni svet je po njenih besedah že razpravljal o tem, da bo v primeru zelo globoke krize verjetno treba presoditi, kaj se bo prioritetno obravnavalo – verjetno urgentne zadeve, onkološke primere –, kaj pa se bo odmaknilo na račun podaljšanja čakalnih list. "A to je odločitev, ki je ne bo sprejemal UKC sam, o tem se bo treba pogovarjati z ministrstvom, z zavarovalnicami," je poudarila Miklavčičeva in dodala, da so danes "slišali o zniževanju cen. O krčenju programov ni bilo govora. Programi ostajajo taki, kot so postavljeni, a ovrednoteni bodo z nižjo ceno. To pomeni, da bo treba racionalizirati."

Direktor UKC Maribor Gregor Pivec je napovedal, da se bodo potrudili, da bolniki tega varčevanja še ne bi čutili. V prvi fazi bodo varčevali predvsem pri investicijah, naslednja faza bo "maksimalno natančno" ravnanje z materialnimi stroški za zdravila in ves ostali zdravstveni material. "Upam, da ne bo treba varčevati tudi pri stroških dela, da bi bilo treba odpuščati v zdravstvenem sistemu," je dodal Pivec. Pravi tudi, da za zdaj zadeve še niso tako daleč, da bi se morale bistveno podaljšati čakalne dobe. Je pa ves čas problem z nekaterimi specialnostmi, kot je na primer ortopedija, kjer so čakalne dobe res dolge.

Pivec je še povedal, da bo UKC Maribor iz naslova varčevanja dobil približno osem milijonov evrov manj sredstev kot v preteklosti, kar znaša približno dva odstotka vseh prihodkov.

Po navedbah direktorja Splošne bolnišnice Ptuj Roberta Čeha so s prvo akontacijo bolnišnice dobile v povprečju približno 7,5 odstotka manj denarja za akutno obravnavo – nekatere več, druge manj, pri ptujski bolnišnici gre za zmanjšanje za devet odstotkov. "Za našo bolnišnico to pomeni, da bo konec leta najverjetneje izguba," predvideva Čeh, ki pojasnjuje, da za zdaj še poslujejo pozitivno. Izgubo trenutno ustvarjajo z določenimi programi. Obravnav bolezni dojk opravijo na primer še enkrat toliko, kot jih dobijo plačanih, podobno je z antikoagulantno ambulanto. Čeh poudarja, da gre za stvari, ki jih je prebivalstvu treba zagotavljati, ni pa mogoče vsega delati za manjši denar, sploh ob plačah v zdravstvu, kot so sedaj dogovorjene.

Direktor ptujske bolnišnice je prepričan, da bi se lahko zelo veliko privarčevalo, če bi se nabava vršila skupaj, kar je po njegovem podprl tudi minister. "Slovenija je en zdravstveni sistem, lastnik je država, ne vem, kako si lahko nekdo dovoli, da so take razlike," opozarja Čeh.

Meni še, da bi morali bolniki pri kakšni stvari tudi malo počakati in biti bolj strpni. V odgovoru na vprašanje, kje še vidi rezerve v sistemu, pa je med drugim izpostavil dopuste: "Odsotnost z dela lahko zelo veliko pomeni in tudi pomanjkanje zdravnikov je lahko en od generatorjev zviševanja cen storitev."