Predlog uredbe, o katerem so se dogovorili ministri, tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, predvideva obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času, ko je ta največja. Gre za najmanj deset odstotkov ur največje porabe med 1. decembrom letos in 31. marcem prihodnje leto.
Uredba obenem vsebuje tudi prostovoljno zmanjšanje celotne mesečne porabe elektrike za deset odstotkov glede na povprečno porabo v istem mesecu v zadnjih petih letih. To bo veljalo za obdobje med 1. novembrom in 31. marcem.
Predlog predvideva še omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike. Med drugim bo to veljalo za obnovljive vire energije, jedrsko energijo in lignit, in sicer do 30. junija 2023, so sporočili iz Sveta EU.
Uredba pa uvaja še t. i. solidarnostni prispevek, ki bi ga plačevala podjetja, ki delujejo v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju. Pri izračunu prispevka bi upoštevali obdavčljivi dobiček v fiskalnem letu 2022 in/ali 2023. Če bo ta za najmanj 20 odstotkov večji od letnega povprečja po letu 2018, bi prispevek znašal najmanj 33 odstotkov presežka.
Članice bodo lahko obdržale enakovredne nacionalne ukrepe, pri čemer morajo biti skladni s cilji uredbe, so navedli na Svetu EU.
Sredstva, pridobljena z zadnjima dvema ukrepoma, bi bila namenjena pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu pri soočanju z visokimi cenami energije.
Predlog bodo zdaj države članice predvidoma potrdile po pisnem postopku, ki naj bi se zaključil konec prihodnjega tedna. Gre za začasne ukrepe, ki bodo veljali od 1. decembra letos do 31. decembra 2023, obdobje veljavnosti je drugačno za zmanjšanje porabe elektrike in omejitev prihodkov energetskih podjetij.
Več ministrov je sicer že pred zasedanjem poudarilo, da gre zgolj za prvi korak in da bodo potrebni nadaljnji ukrepi.
"Ne smemo se ustaviti tu. Smo v energetski vojni z Rusijo, zima prihaja in ukrepati moramo zdaj. Od komisije pričakujem, da čim prej predstavi dodatne predloge, predvsem, kako znižati ceno plina in kako zagotoviti pomoč industriji," je poudaril češki minister za industrijo Jozef Sikela, ki vodi zasedanje.
Kumer pričakuje hitro sprejetje nadaljnjih ukrepov za soočanje z energetsko draginjo
Da je zadovoljen s temi ukrepi, vendar pa ti še niso zadostni, pa je ob prihodu povedal tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Kot je na novinarski konferenci po zasedanju ministrov za energetiko povedal slovenski minister za infrastrukturo, današnja razprava o nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo kaže, da bi lahko v prihodnjih tednih sprejeli tudi ukrepe, ki bodo naslavljali plinski energetski trg.
Po Kumrovih besedah so se vsi ministri strinjali, da je treba poseči v cene plina. "Ni več vprašanje, ali poseči ali ne. (...) Kako se bo posegalo na trg, pa bo treba izpiliti v naslednjih tednih v pogajanjih," je dejal.
Zdaj je treba poiskati načine, kako zadovoljiti tudi tiste članice, ki se bojijo, da bi uvedba cenovne kapice za plin vplivala na varnost dobav, je povedal minister. Pojasnil je, da bodo strokovnjaki pripravili različne simulacije o tem, kako močno poseči v cene zemeljskega plina.
Ocene bi bile lahko pripravljene do naslednjega tedna. O tem pa bodo nato v petek na vrhu v Pragi razpravljali voditelji držav članic. Nato se bodo na neformalnem zasedanju v Pragi sestali še ministri za infrastrukturo. Do konca meseca pa bosta sledila še en vrh EU in nato znova ministrsko zasedanje.
"Ta tesna agenda z veliko srečanji nekako zagotavlja, da bomo prišli do konca oktobra do želenih ukrepov," je poudaril minister Kumer. V Evropi se namreč močni ukrepi ne sprejemajo čez noč, treba je iti postopoma, iskati kompromise in podporo pri drugih državah članicah, je dejal.
"In če pomislim, kje smo bili konec avgusta, kakšne razmere so nas takrat doletele in kje smo danes, smo za evropske razmere naredili res velike korake. Če bomo enako količino dela opravili v naslednjem mesecu, se mi zdi, da bomo večino izzivov naslovili, kar pa nas navdaja z neko mirnostjo za prihajajočo zimo," je dejal minister.
Danes potrjeni ukrepi, ki so usmerjeni predvsem na trg elektrike, namreč po njegovih besedah niso dovolj. Minister je sicer zadovoljen s potrjenimi ukrepi. Med temi sta obvezno znižanje porabe električne energije in omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina.
Kumer je ob tem izpostavil še možnost omejitve cen elektrike za mala in srednje velika podjetja, ki jo bo omogočila uredba. Računa, da bodo podjetja ta ukrep občutila najkasneje 1. januarja 2023. Slovenija pa si obenem prizadeva, da bi to možnost razširili še na velika podjetja.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.