Ošpice, tuberkuloza in podobne nalezljive bolezni – vedno skrb zdravstvenega sistema ob pojavu večjih migrantskih tokov. A po dveh mesecih, odkar k nam prihajajo ukrajinski begunci, je eno na dlani – da so zelo dobro precepljeni. "Na nekaterih področjih celo presega precepljenost urbanih predelov v Sloveniji," pravi državni sekretar z Ministrstva za zdravje Franc Vindišar.
V vsem času vojne se je v Sloveniji prijavilo 21.980 ukrajinskih beguncev, a jih je večina odpotovala v druge evropske države, po podatkih urada za migrante njihovo število upada in ne predstavlja večjega pritiska na slovenski zdravstveni sistem. "Ta trenutek jih je nekaj več kot 5000 v Republiki Sloveniji, kar je malo večje naselje, dostopnost zato nikakor ni slabša," pritrdi tudi Vindišar.
Tiste, ki so nastanjeni v nastanitvenih centrih, v lokalne zdravstvene domove usmerjajo zaposleni, naseljeni pri zasebnikih pa zdravstveno oskrbo iščejo sami. Okoli 16 tisočakov je do sredine marca država namenila za zdravljenje ukrajinskih beguncev.
In ne le kot uporabniki, kaj kmalu bi se ukrajinski begunci lahko vključili v naš zdravstveni sistem tudi kot ponudniki storitev. "S strani diaspore smo dobili seznam 13 zdravstvenih delavcev, od katerih so bili štirje zdravniki, medtem ko na zdravniški zbornici razpolagajo s številko 57 zdravnikov," je Vindišar postregel s številkami.
Zaradi varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave morajo sicer izpolnjevati pogoje slovenske zakonodaje, bo pa od 1. junija postopek lažji, saj država izpitni nivo poznavanja slovenščine niža na strokovnega.
