Ukrajinske sirote se vračajo v domovino: 'Selitev v nemirno okolje ni v korist otrok'

Ko je dvajset ukrajinskih otrok v začetku maja 2022 iz vzhodnega Luganska prispelo v Slovenijo, so bili prestrašeni, travmatizirani. Pet se jih je sicer zaradi posvojitev oziroma drugih razlogov že vrnilo – trenutno torej v Slavini biva še 15 sirot, starih od tri do osem let. In vsi zelo lepo govorijo slovensko, hodijo v vrtec, šolo, imajo dostop do specialističnih, razvojnih ambulant.

"Otroci so enormno napredovali, tu so slišani, videni, ljubljeni. V veliko aktivnosti so vključeni in se počutijo varne in sprejete," o njihovem bivanju v Sloveniji pravi koordinatorica projekta nastanitve ukrajinskih otrok v Slavini Cvetka Kernel.

Eden od njih, ki denimo prej ni govoril, njegovo vedenje je bilo problematično, samodestruktivno. "Videlo se je, da je imel ta otrok samo velike čustvene primanjkljaje. In ima potenciale, kot so v vrtcu povedali v okviru njegovega individualnega načrta. Na več področjih ima rezultate, se pravi, je gibalno zelo sposoben, umetniško nadarjen," še pravi Kernelova.

Zato jo še toliko bolj boli, da se bodo morali vrniti v Ukrajino. Sirotišnico namreč selijo v Zakarpatje na zahod države, kjer vojna ne divja. Čeprav smo prosili, naj jih ne odpeljejo v ustanovo, ampak neposredno k novim družinam, pravi Kernelova, vedo, da ne bodo uslišani. "Sirotišnice v Ukrajini delujejo zelo zaprto. To pomeni, da je za otroke v osnovi poskrbljeno, da so zdravi, ne skrbi pa se za njihov celovit psihofizični razvoj. Tam bodo zaprti v hiši in bodo šli ven samo, ko bodo zamenjali ustanovo ali pa odšli v posvojiteljsko družino," o razmerah v njihovi rodni državi pravi Kernelova. 

Toplo so jih sprejeli tudi domačini 

Težko je tudi domačinom, ki so jih toplo sprejeli. Z njimi živimo, kot da so naši, pove Neža Spinelli. In otroci so vzljubili njih. "Recimo, če sem jaz stala pri hiši in so bili tam na vogalu, ker so šli na sprehod, kjer je polno sprehajalnih poti, so pritekli, kot da sem vzgojiteljica. Nisem vzgojiteljica, sem vaščanka in smo jim dali kakšen piškotek, kakšno jabolko in tako naprej," imajo na otroke lepe spomine domačini. 

Kdaj in kako točno se vračajo, še ni znano. "Prav gotovo jih junija, julija ne bo več tu. Ali bo to marec, april, maj, junij, nam noben ne more povedati z gotovostjo," še pravni Kernelova.

Kot so sporočili z Urada za oskrbo in integracijo migrantov, je nedavno potekal medresorski sestanek, ki so se ga udeležili tudi ukrajinski predstavniki. Slovenija jim je nanizala argumente, zakaj bi bilo dobro, da otroci še nekaj časa ostanejo v Postojni. A njihovega odgovora doslej še niso prejeli.