Vlada o ukinitvi Urada za preprečevanje korupcije sicer še razmišlja. Toda zagovorniki ukinitve menijo, da urad, glede na pooblastila, ne potrebuje takšne neodvisnosti, kot recimo organi pregona.
"Glede na to, da ima predvsem koordinativne naloge, mislim, da bi lahko to področje funkcioniralo enako kvalitetno ali pa še bolj kvalitetno pod okriljem enega od ministrstev, na primer ministrstva za pravosodje," meni Gregor Virant z Ministrstva za notranje zadeve.
Direktor urada Boštjan Penko pa takšnemu stališču seveda ostro nasprotuje. "Mi vztrajamo pri tem, da se ustanovi neodvisna institucija za boj proti korupciji in na nek način je za nas nesprejemljivo, da bi se v tem trenutku urad umestil v strukturo katerega koli drugega ministrstva," meni Penko.
V Evropi je ustanavljanje neodvisnih institucij za boj proti korupciji nekaj povsem običajnega. Neobičajno pa bi bilo ukinjanje urada meni Drago Kos, sicer uslužbenec urada, pa tudi predsednik GRECA, to je skupine držav Sveta Evrope za boj proti korupciji, in vsekakor slab zna za mednarodno javnost.
"Zaradi tega, ker je Slovenija ravno na ustanovitvi urada pred kratkim iztržila zelo ugodno poročilo GRECA in ne znam si predstavljati, kako bi zdaj zagovarjal interese oziroma položaj Slovenije, če bi zdaj urad, ki je bil ključna točka za to, da se Slovenija in njena prizadevanja za bolj proti korupciji oceni pozitivno, kar naenkrat odpravili," je povedal Kos.
Delo urada pa so si nekateri drugače predstavljali. Že ob ustanovitvi so bili takšnemu nenaklonjeni tudi v policiji.
"Osebno sem imel veliko strokovnih pomislekov in sem bil skeptičen in mislim, da se to zdaj potrjuje. Namreč stopnja ogroženosti s korupcijo v Sloveniji ni takšna, da bi zahtevala takšno obliko urada, kot je bil ustanovljen," meni Dušan Mohorko, nekdanji direktor kriminalistične policije.
Predvsem politiki pa bi si verjetno želeli manj kritičnih izjav direktorja urada, ki se oglasi ob vsakem medijsko odmevnem primeru in domnevnih aferah belih ovratnikov. Morebitna ukinitev bi uradu prav gotovo odvzela težo in tudi politični vpliv, ki ga ta uživa v javnosti. Težko si namreč predstavljamo, da bi nek uslužbenec ministrstva povsem suvereno dajal izjave o, recimo, koruptivnosti državnih funkcionarjev.
"Vprašanje, če bi sploh imeli možnost opozarjati na tka način, kot smo do sedaj v okviru nekega ministrstva, ki ga seveda vodi minister, ki je politični funkcionar. Mi smo doslej delovali povsem nepristransko in enako za vse, ne glede na to, na koga se je pač zadeva nanašala," je še povedal Penko.
O ukinitvi urada bo odločala politika, čeprav pod pretvezo strokovnih argumentov. In tudi če urad obstane, bo za učinkovit boj proti korupciji potrebno še kaj več. Tudi učinkovitejše delo policije in tožilstva.
