Nova pravila že na naslednjih volitvah?

V Državnem svetu so predlagali presojo ustavne skladnosti določb dveh volilnih zakonov, in sicer 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor ter kar osmih členov Zakona o volitvah v državni zbor. Ustavno sodišče je ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merili iz 20. člena ZVDZ (enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja možna integriteta občine). S tem so kršena načela pravne države iz 2. člena ustave, ugotovljeno protiustavnost pa mora državni zbor odpraviti v roku dveh let – potrebne so predvsem ustrezne spremembe in dopolnitve meja volilnih okrajev, za kar so na Ministrvu za javno upravo že ustanovili delovno skupino.

Ta problematika odpira tudi tematiko morebitnih sprememb volilnega sistema, ki bi volivkam in volivcem v večji meri zagotovile odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatkam ter kandidatom. Ena od možnosti, ki se ponuja, je uvedba prednostnega glasu; ta ureditev bi hkrati rešila vprašanje meja volilnih okrajev, saj bi se ti ohranili le na administrativni ravni.

Uvedba prednostnega glasu, s katerim lahko volivci odločijo o tem, kateri kandidat z liste kandidatov naj bo izvoljen, je v proporcionalnih volilnih sistemih najpogostejši način uveljavljanja načela personalizacije volitev. Znotraj sedanje ureditve volivci ne morejo izbirati med različnimi kandidati na listi, saj v vsakem volilnem okraju nastopa le po en kandidat z vsake liste, volivec pa tako lahko izbira zgolj med listami v volilni enoti. Število glasujočih volivcev je v posameznih volilnih okrajih bistveno različno, odvisno od velikosti volilnega okraja in volilne udeležbe. Edino merilo je tako lahko le delež glasov kandidata v skupnem številu glasov, oddanih za vse kandidate v volilnem okraju, oziroma v dveh volilnih okrajih.

Posledica takšne ureditve je, da volivec dejansko nima vpliva na izbiro posameznega kandidata znotraj liste kandidatov, ampak lahko glasuje le o različnih listah, personalizacija volitev pa je bolj navidezna. Tudi primerjalno-pravno takšne ureditve ni mogoče najti v nobeni primerljivi državi, ugotavljajo na MJU.

Kot predlagajo v tem predlogu zakona, bi se uvedel pogosto uveljavljeni relativni neobvezni prednostni glas, ki je v veljavi že na evropskih volitvah.

S predlagano novelo želi predlagatelj torej urediti dva vidika – zagotoviti odločilni vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom v skladu z 80. členom ustave in hkrati implementirati nedavno odločbo Ustavnega sodišča na način ukinitve volilnih okrajev, si čimer bi bila odpravljena ugotovljena neustavnost.

Spremembe tudi za volivce avtohtonih narodnih skupnosti

Predlagatelj zakona je v predlog uvrstil tudi spremembo volilnega sistema poslancev avtohtonih narodnih skupnosti. Poslanca avtohtonih narodnih skupnosti se po sedaj veljavnem zakonu volita po t.i. Borda sistemu: volivci glasujejo tako, da označijo prednostni vrstni red na glasovnici s številkami od 1 naprej. Za vsako prvo mesto se kandidatu dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici, za vsako naslednje mesto pa točka manj. Točke se seštevajo, izvoljen pa je kandidat, ki doseže največje število točk. Sistem, ki je v teoriji sicer cenjen, pa je po mnenju avtohtonih narodnih skupnosti za volivce prezapleten, zato ga je smiselno spremeniti oziroma poenostaviti na način, da bi se za volitve poslancev pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti v državni zbor uvedel enokrožni večinski volilni sistem.

Predlog zakona naslavlja tudi opozorilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki je v svojih letnih poročilih pozval, da se volilna zakonodaja dopolni tako, da bo tudi osebam, ki jim je kasneje kot deset dni pred dnem glasovanja nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepredvideno sprejete na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda, omogočeno učinkovito uresničevanje volilne pravice.

Koalicija neenotna, Medved optimističen

Minister za javno upravo Rudi Medved je koaliciji na Brdu pri Kranju predstavil predlog sprememb zakona o volitvah v DZ. Za potrditev spremembe zakona, s čimer bi uvedli relativni neobvezni prednostni glas, je potrebnih 60 glasov poslancev. Predlogu naj bi bili naklonjeni v Levici, NSi in SNS. Prednostni glas bo neobvezen, kar se zdi Medvedu demokratično glede na to, da volivci zelo dobro znajo uporabiti prednostni glas, saj so bili na tokratnih volitvah v evropski parlament prav vsi poslanci izvoljeni s preferenčnim glasom.  

Glede praga za izvolitev posameznega kandidata bo po ministrovih navedbah še tekla razprava, zdaj pa so ga določili na okoli 4,5 odstotka. To je za dva odstotka manj kot na evropskih volitvah, je povedal minister. Prag za vstop stranke v DZ bo ostal štiriodstotni.

O spreminjanju volilnih okrajev pa je Medved dejal, da je to možno storiti, bo pa precej dolgotrajen proces, ne le samo risanje meja, ampak tudi usklajevanje politike in lokalnih dejavnikov. Za potrditev tega predloga je v DZ potrebnih 46 glasov.