Državni svet in komisija za preprečevanje korupcije sta pripravila okroglo mizo, ki je potekala z naslovom preprečevanje korupcije v Evropi. Udeleženci so soglašali, da Slovenija na področju boja in preprečevanja korupcije predstavlja zgled za celotno regijo. Ukinitev tako imenovane Kosove komisije pa bi lahko povzročila, da se bodo za podoben korak odločili tudi v ostalih članicah Evropske unije, ki so v zvezo vstopile skupaj s Slovenijo.
Ukinitev protikorupcijske komisije se zdi njenemu predsedniku Dragu Kosu nesmiselna, saj ljudje po njegovih besedah v to institucijo zaupajo. Sam bi si želel razmer, v katerih takšne komisije ne bi potrebovali, vendar pa za to po njegovem še ni napočil čas. Kot je še povedal, mora komisija, namesto da bi se ukvarjala s korupcijo, večino svojega časa in energije nameniti odvračanju napadov na komisijo.
"Po novici, da v Sloveniji želijo ukiniti oziroma preoblikovati protikorupcijsko komisijo, so se podobne ideje pojavile tudi pri nas," je dejala direktorica makedonske policijske akademije Sladjana Taseva. Do ustanovitve tovrstne komisije je sicer v Makedoniji po njenih besedah prišlo po dolgi razpravi, saj je v državi prevladovalo prepričanje, da se na tem področju ne da ničesar storiti ter da je korupcija na tem območju pač del kulture.
V Makedoniji protikorupcijska komisija deluje od leta 2002. Gre za sedemčlansko neodvisno komisijo člane katere imenuje parlament. Kot je poudarila Taseva, je bilo na tem področju nujno potrebno nekaj storiti, saj je bilo le na ta način mogoče povrniti zaupanje v državne institucije. Ob tem je dodala, da so se pri oblikovanju protikorupcijske zakonodaje in komisije, zgledovali po Sloveniji.
Penko: Tožilstvo mora veliko storiti na področju gospodarskega kriminala
Tudi Stuart Gilman, vodja programa Združenih narodov proti korupciji, ne razume, zakaj Slovenija ukinja komisijo. Z mednarodnega gledišča je Slovenija prav zdaj s Komisijo za preprečevanje korupcije, zelo spoštovana v tujini, dela zelo učinkovito, je povedal.
Nekdanji vodja vladnega urada za preprečevanje korupcije in sedanji višji državni tožilec Boštjan Penko pa je dejal, da se v Sloveniji diskusija reducira na vprašanje ali potrebujemo komisijo, to vprašanje pa se nato izrablja predvsem v dnevnopolitične namene. Po njegovem je potrebna objektivna ocena o tem, kakšno je stanje na področju korupcije, nato pa je potrebno ugotoviti, kako ukrepati. "Stanje na področju korupcije se spreminja, ne da bi vedeli, kakšna je situacija na tem področju, kar je neresno in nevarno," je še dejal.
Po besedah Penka se za slabe rezultate na področju boja proti korupciji v Sloveniji pogosto vali krivdo na tožilstvo. Meni, da pogosto neupravičeno, saj je tožilstvo na vrhu piramide institucij, ki se bojujejo proti korupciji. Kljub temu pa meni, da smo zelo daleč od tega, da bi bili zadovoljni z delom tožilstva, predvsem na področju gospodarskega kriminala.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.