Slovenija

Ukinitev Holdinga?

Ljubljana, 14. 12. 2005 13.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Računsko sodišče je predlagalo ukinitev Holdinga Ljubljana. Njegove naloge bi prevzela MOL.

Šoltes predlaga ukinitev Holdinga Ljubljana
Šoltes predlaga ukinitev Holdinga Ljubljana FOTO: POP TV

Računsko sodišče je za izkaze proračuna Mestne občine Ljubljana (MOL) in Mestne občine Maribor za leto 2004 izreklo pozitivno mnenje, o pravilnosti poslovanja pa je obema občinama izdalo negativno mnenje. Občini imata 90 dni časa za pripravo odzivnega poročila, v katerem bodo izkazani popravljalni ukrepi.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je pojasnil, da je MOL v primerjavi z lanskim letom poslovala bolje, kljub temu pa jih opozarja na številne nepravilnosti. V letu 2004 jih je bilo za 765 milijonov tolarjev. Med drugim je opozoril na nepravilnosti pri javnem naročanju in zadolževanju. Glede zadolževanja so problematična predvsem javna podjetja, zato računsko sodišče v poročilu MOL celo predlaga ukinitev Holdinga Ljubljana.

Računsko sodišče v revizijskem poročilu MOL med drugim opozarja, da občina nima učinkovitega nadzora nad zadolževanjem javnih podjetij, to utemeljuje z dejstvom, da se je javno podjetje zadolžilo brez soglasja sveta ustanoviteljev. Razmejitev pristojnosti med MOL in Holdingom Ljubljana je še vedno problem, je prepričan Šoltes. Med popravljalnimi ukrepi računsko sodišče predlaga, naj občina začne aktivnosti za prenos nalog, ki jih za javna podjetja opravlja Holding na MOL, kar pomeni ukinitev Holdinga. Tako se bo povečal vpliv mestnega sveta, Šoltes pa pričakuje tudi prihranek 280 milijonov tolarjev, kolikor letno za usklajevanje javnih podjetij porabi Holding.

Znatna škoda zaradi vzpenjače?

Predsednik Računskega sodišča Šoltes pa je opozoril tudi na škodljivost ustavitve gradnje tirne vzpenjače na Ljubljanski grad ter na bistvena odstopanja ponujenih in postavljenih avtobusnih nadstrešnic podjetja Proreklam, pri čemer je za MOL nastala znatna materialna škoda. Ljubljana naj bi tirno vzpenjačo na Ljubljanski grad dobila v skladu s pogodbenim rokom septembra 2003. Županja Danica Simšič je gradnjo ustavila februarja 2003, kar naj bi, zaradi kršitve pogodbe za izvajalcem, vplivalo na povečanje končne cene. Šoltes ocenjuje, da je ustavitev gradnje povzročila dodatne stroške, zato ta odločitev ni bila smotrna. Kolikšni bodo, pa še ni jasno, saj se MOL in izvajalec še pogajata.

Veliko materialno škodo naj bi Ljubljana utrpela tudi zaradi (ne)gradnje vzpenjače
Veliko materialno škodo naj bi Ljubljana utrpela tudi zaradi (ne)gradnje vzpenjače FOTO: POP TV

MOL je leta 2004 s podjetjem Proreklam sklenila pogodbo za postavitev in vzdrževanje 450 avtobusnih nadstrešnic. Ponudba, s katero je omenjeno podjetje dobilo posel, je del pogodbe. Računsko sodišče je v svoji reviziji na podlagi izvedenskega mnenja strokovnjaka z Gradbenega inštituta ZRMK ugotovilo, da postavljene nadstrešnice pomembno odstopajo od ponujenih. Izvedenec je na podlagi primerjave šestih postavljenih nadstrešnic ugotovil, da so nižje za 20 cm, pomanjkljivo opremljene (ni avtomata za žetone, javnih stranišč, stojal za kolesa, zemljevida mesta, oznak za slepe, pepelnikov) in drugače označene.

Računsko sodišče zahteva tudi, da MOL čimprej sprejme pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa.

Odstopanje pri osnovnem tipu nadstrešnice prinaša podjetju Proreklam 0,6 milijona tolarjev prihranka, pri nadstrešnici za končno postajališče pa 6,8 milijona tolarjev prihranka, ugotavlja revizijsko poročilo. MOL mora na zahtevo sodišča ugotoviti odstopanja za vseh 450 nadstrešnic ter dopolniti nadstrešnice z manjkajočo opremo oziroma sorazmerno skrajšati veljavnost pogodbe.

Nepravilna poraba v Mariboru?

Pri revidiranju pravilnosti poslovanja Mestne občine Maribor pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bilo 11 odstotkov proračunskih sredstev nepravilno porabljenih. V letu 2004 je občina prevzela obveznosti, ki so za 32,8 milijona tolarjev presegale s proračunom odobrena sredstva. V Mariboru so brez ustreznih pravnih podlag zagotovili 291,2 milijona tolarjev prihodkov s pobiranjem ekološkega tolarja pri zaračunavanju vode in odvoza odpadkov. Računsko sodišče je na podlagi teh ugotovitev podalo zahtevo ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti in zakonitosti vsebine obravnavanega odloka.

SORODNI ČLANKI