Ukinitev avtocestne Policije in reorganizacija: bodo naše ceste manj varne?

Potreba po ustanovitvi avtocestne Policije ni stara eno leto, začetki zasnov za njeno ustanovitev segajo v leto 2003. Projekt je realizacijo dočakal v času Janševe vlade, ko se je politična garnitura zamenjala, pa so ga ustavili. S 1. avgustom letos, po le nekaj mesecih delovanja, so bile namreč tri od štirih enot – koprska, celjska, in mariborska – začasno ukinjene. Ostala je le še ljubljanska, ki jo bodo po naših informacijah ukinili 15. oktobra. 

Med razlogi, ki sta jih navedla notranja ministrica Tatjana Bobnar in prvi mož Policije Boštjan Lindav, so nezadostna učinkovitost, pomanjkanje kadra na postajah prometne Policije in finančna prepletenost avtocestne Policije z Darsom, zaradi česar se je projekt znašel pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije in Urada za nadzor proračuna. 

Kot so pojasnili na Generalni policijski upravi, so se postaje prometnih Policij s kadrovskim primanjkljajem soočale že pred ustanovitvijo avtocestne Policije (v povprečju so bile 60-odstotno zasedene, nekatere tudi manj), ta pa jih je še dodatno osiromašila. Priznali so, da je bila odločitev za ustanovitev avtocestne Policije iz obstoječih kadrov "nekoliko preuranjena", in poudarili, da pri njihovi odločitvi ne gre za ukinjanje nadzora na avtocesti, pač pa ga zaradi kadrovske podhranjenosti organizacijsko spreminjajo. Generalni direktor Policije je ustanovil posebno delovno skupino, ki je pripravila rešitve za organiziranost na področju prometne Policije, katere financiranje "bo temeljilo na zakoniti pravni podlagi". "Naša odločitev nikakor ne bo politična, pač pa bo temeljila na strokovnih argumentih," je tedaj zatrdila Bobnarjeva.

Z reorganizacijo bo 'odgovornost za varnost cestnega prometa spet pod eno streho'

Danes so nam na Policiji pojasnili, da je delovna skupina generalnemu direktorju v zaključnem poročilu podala sklepne ugotovitve in predloge v smeri ustrezne spremembe  v organiziranosti Policije, torej spremembe Akta o organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji. Sprejeli so odločitev, da se na postajah prometne Policije ustanovijo skupine za nadzor na avtocestah in hitrih cestah, na Upravi uniformirane Policije pa se ustanovi dva oddelka, od katerih se bo eden ukvarjal z usmerjanjem dela policistov na avtocestah in hitrih cestah, eden pa bo združeval policiste, ki bodo obdelovali prekrške, ugotovljene s tehničnimi sredstvi. 

"S tem bo odgovornost za varnost cestnega prometa spet pod eno streho, poleg tega pa se bo zmanjšala režija in stroški, ki so se pojavili z dodatnimi objekti in ustanovitvijo UAP in enot SEAP. Glede objektov še dodajamo, da bodo opravljeni tudi dodatni ogledi in preverjene možnosti, če bi se lahko nekatere enote postaj prometnih Policij prestavile v te objekte," so še zapisali.

Številke dokazujejo: učinki avtocestne Policije so bili pozitivni

Na rezultate reorganizacije bomo morali še počakati. A če v vrhu Policije menijo, da avtocestna Policija ni bila učinkovita, pa uradna poročila slikajo drugačno zgodbo. 

V uredništvu 24ur.com smo pridobili Analizo prometne varnosti na avtocestah in hitrih cestah, ki jo je izdelal Sektor prometne Policije in ki zaključuje, da ustanovitev avtocestne Policije ni prinesla želenega učinka oz. napredka pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa, zato bi bilo bolje, če bi policiste premestili nazaj na postaje prometne policije. V odgovor tem očitkom pa je direktor Uprave avtocestne Policije (UAP) Andrej Jurič dal izdelati odzivno analizo, iz katere so razvidne anomalije predhodne analize, neustrezne primerjave podatkov in statistika, ki dejansko kaže rezultate. Kot je zapisal, si želijo, da bi imeli pred ukinitvijo enot avtocestne Policije več časa, da bi lahko s konkretnimi številkami utemeljili svoj obstoj. 

V letu 2021 se je z izjemo leta 2020, ko so bile v veljavi protikoronske prometne omejitve, na avtocestah zgodilo najmanj prometnih nesreč v zadnjem petletnem obdobju (1668). So pa bile posledice teh nesreč hujše, saj je umrlo 17 udeležencev, kar je največ v zadnjem petletnem obdobju. V prvem polletju 2022 je medtem v prometnih nesrečah umrlo že 14 udeležencev, v enakem obdobju lani pa le pet. Hudo telesno poškodovanih je za 100 % več kot v enakem obdobju lani (letos 30, lani 14).

Uprava avtocestne Policije priznava poslabšanje prometne varnosti, ki pa ga ne gre pripisati njim, saj so v letošnjem letu svoje enote odpirali postopoma in v manjšem kadrovskem obsegu. Tako je bila lani (1. junija) ustanovljena samo Specializirana enota avtocestne Policije (SEAP) Ljubljana, vse ostale pa šele v letu 2022 - 1. marca SEAP Maribor, 1. aprila SEAP Celje in 1. maja SEAP Koper. "Neodgovorno je pripisovati krivdo za mrtve čez celo leto nekomu, ki šest mesecev sploh ni obstajal. SEAP Ljubljana je 2021 obravnavala dve prometni nesreči s smrtnim izidom, ostalih 15 mrtvih pa je bilo na območju policijskih uprav, katerih avtocestna Policija ni pokrivala," pojasnjujejo. 

Ob tem pa izpostavljajo pomembno dejstvo: število prometnih nesreč se je – odkar obstaja avtocestna Policija – zmanjšalo. Lani jih je bilo skoraj 300 manj kot leta 2019. 

Najpogostejša vzroka nesreč: hitrost in varnostna razdalja

Najpogostejši povzročitelji in udeleženci prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah v zadnjem petletnem obdobju so vozniki osebnih avtomobilov, tovornih vozil in potniki. Najpogostejši vzroki pa so neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja in nepravilna stran oz. smer vožnje. Iz spodnjega grafa je razvidno, da je Uprava avtocestne Policije v prvem polletju 2022 nadzor usmerjala prav v to.

Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah se letno v povprečju zgodi 140 prometnih nesreč, ki jih povzročijo pijani udeleženci. V letu 2021 je glede na 2019 viden upad alkoholiziranih povzročiteljev, kljub temu pa avtocestna Policija temu področju namenja posebno pozornost – v prvem polletju 2022 je izrekla 160 ukrepov, kar je bistveno več kot posamezne policijske postaje in Uprave uniformirane policije. Enote PPP so večino nadzora psihofizičnega stanja voznikov ugotavljale na državnih cestah, saj je PPP Maribor  v treh mesecih na avtocesti in hitri cesti odkrila 11 vinjenih voznikov (SEAP Maribor 17), na državnih cestah pa v šestih mesecih 83. PPP Celje je v štirih mesecih na avtocesti in hitri cesti odkrila 15 vinjenih voznikov (SEAP Celje v dveh mesecih 11), na državnih cestah pa v šestih mesecih 104. PPP Koper je v petih mesecih na avtocesti in hitri cesti odkrila 17 vinjenih voznikov (SEAP Koper v enem mesecu 4), na državnih cestah pa v šestih mesecih 66.

Več odkritih prekrškarjev

Število ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov (CPP) na avtocestah in hitrih cestah  je leta 2021 preseglo 70.000, kar je (poleg leta 2017) največ v zadnjih petih letih. V prvem polletju 2022 je bilo ugotovljenih 2110 več kršitev kot v enakem obdobju lani. Največ kršitev je s področja hitrosti, uporabe varnostnega pasu, telefona in mase vozil.

Iz spodnjega grafa je razvidna primerjava ukrepov PPP Ljubljana od 1.7.2018 do 30.6.2019 ter SEAP Ljubljana od 1.7.2021 do 30.6.2022. Kot je razvidno, je PPP Ljubljana v tem času izrekla 42 ukrepov pri nadzoru tovornih vozil nad 3,5 tone (SEAP Ljubljana 625), 24 ukrepov za kršitev varnostne razdalje (SEAP Ljubljana 1263), 40 ukrepov za kršitev dovoljenega tovora na vozilih (SEAP Ljubljana 180), 42 tehtanj (SEAP Ljubljana 1124), 387 ukrepov za kršitev psihofizičnega stanja voznikov (SEAP Ljubljana 451) in 965 ukrepov za kršitev uporabe varnostnega pasu (SEAP Ljubljana 1022). Pomembno dejstvo je tudi število zaposlenih pooblaščenih uradnih oseb, ki jih je na Specializirani enoti za avtocestno Policijo Ljubljana za 44 % manj kot na postaji prometne Policije Ljubljana. (42:76)

Velika pridobitev za celotno Policijo je tudi program za avtomatsko obdelavo prekrškov, zaznanih s tehničnimi sredstvi. Gre za delovni pripomoček, ki ga je pripravila Uprava avtocestne Policije, ki zmanjša administrativno delo za do 50 %, in s katerim sledijo začrtanemu razvoju Policije. 

V nadzoru nad preobremenjenostjo tovornih motornih vozil je Uprava avtocestne Policije v prvem polletju 2022 izvedla 781 ukrepov, vse ostale Policijske uprave in Uprave uniformirane policije skupaj pa 941. Mariborska enota je v treh mesecih delovanja izvedla 133 ukrepov, celjska v dveh mesecih delovanja 88, koprska pa v mesecu delovanja tri ukrepe. "Pri tem ne moremo spregledati dejstva, da je SEAP Celje v dveh mesecih z 12 policisti izvedla več ukrepov kot PU Koper (56), PU Ljubljana (13) in PU Nova Gorica (51) v pol leta," so zapisali.

Pregon kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete

Policisti avtocestne Policije so uspešni tudi pri preiskovanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, ki jih je v zadnjem obdobju vse več. Med te spada tudi preiskava prometnih nesreč s pobegom – letos jih je bilo 62, lani 106, leta 2019 pa 148. Lani je policistom uspelo raziskati 53 takšnih nesreč (50-odstotna uspešnost), letos pa 43 (skoraj 70-odstotna uspešnost).

Učinkoviti so tudi pri lastni zaznavi kaznivih dejanj. Tako so na primer odkrili dva ukradena avtomobila višjega cenovnega razreda, ukraden BMW X6, ki je bil razrezan in prevažan v manjšem tovornem vozilu, sodelovali so tudi pri več prijetjih sprovajalcev ilegalnih migrantov (na teren so npr. odšli tudi v nedeljo, ko se je po avtocestnem počivališču Lukovica v smeri Ljubljane sprehajalo 33 migrantov). 

Aktivnost policistov SEAP je razvidna tudi po številu ukrepov policista na dan. Tako so policisti SEAP Ljubljana v prvem polletju 2022 izvedli 227,43 na policista, SEAP Maribor v treh mesecih 104,33 na policista, SEAP Celje v dveh mesecih 85,25 na policista in SEAP Koper v enem mesecu 61,5 na policista. Za primerjavo: v istem časovnem obdobju so policisti PPP Ljubljana izvedli 107,99 ukrepov na policista, PPP Maribor v treh mesecih 98,67 na policista, PPP Celje v dveh mesecih 296,33 na policista in PPP Koper v enem mesecu 21,31 na policista.

Pomemben dejavnik njihovega delovanja je tudi dogovor s Centrom za varovanje in zaščito GPU za spremstvo varovalnih kolon, kar je že bilo izvedeno. "Opravili smo več zahtevnih spremstev najvišjih varovanih oseb (predsednik Avstrije, predsednica Kosova, notranji minister Srbije ...) Vse smo opravili z odliko in pohvalo vodje varovanja. Zaposleni v CVZ si želijo nadaljnjega sodelovanja ..." Sodelujejo tudi pri zavarovanju izrednih in posebnih prevozov - med drugim so skrbeli za transport upokojenega policijskega helikopterja z Brnika do vojaškega muzeja v Pivki.

V času delovanja, pravijo, so vzpostavili zgleden partnerski odnos tako z Darsom kot z drugimi nadzornimi organi, kot sta Furs in Irsi. Povrh tega so prepričani, da avtocestna Policija uživa veliko podporo javnosti, uspelo pa jim je celo premakniti zakoreninjene navade dela Darsa pozimi, saj letos prvič po 20 letih na cestah ni bilo zastojev v času zimske službe.

"Menimo, da ni mogoče ocenjevati dela in vpliva Uprave avtocestne Policije in Specializiranih enot avtocestne Policije na prometno varnost po le mesecu ali dveh delovanja," še pravijo na avtocestni Policiji. Prepričani so, da bi bili z nadaljevanjem dela, ki že kaže rezultate, vidni rezultati njihovega dela in enot v zaključku leta oz. analizi v letu 2023.

Dars: Ukinitev avtocestne Policije obžalujemo

Pomembna okoliščina, ki je upravičevala obstoj avtocestne Policije, je bila gradnja objektov s strani Darsa in zagotavljanje opreme za delo enot SEAP. V skladu s sporazumom je avtocestna Policija v letu 2021 od Darsa prejela 1,8 milijona evrov, v letu 2022 pa 7,9 milijona evrov. Do leta 2060 je bilo predvideno, da bodo prejeli 120 milijonov evrov. Letos je bila predvidena tudi dobava 107 vozil, kar bi pomenilo, da bi Uprava avtocestne Policije vrnila vsa vozila iz kvote nabave Uprave uniformirane policije.

Z Darsa so sporočili, da so bili o ukinitvi avtocestne Policije seznanjeni le iz medijev. To potezo obžalujejo, saj menijo, da so bili učinki njenega delovanja pozitivni.

KPK ugotovila sum kaznivega dejanja

Med razlogi za ukinitev enot avtocestne Policije je bila tudi notranja revizija na MNZ, ki je ugotovila vrsto nepravilnosti. Pokazala je, da MNZ Darsu vsak mesec plačuje 2800 evrov za paket storitev, čeprav ni jasno znano, kakšne so. Na Darsu pojasnjujejo, da gre za stroške najemnine za prostore na nadzorni točki Kompolje, kjer je stacionirana ljubljanska enota avtocestne Policije. Dars pa je, kot že omenjeno, avtocestni Policiji namenil donacijo v višini skoraj deset milijonov evrov.

MNZ je ugotovitve revizorja poslalo Komisiji za preprečevanje korupcije, Uradu za nadzor proračuna in državnemu odvetništvu, kjer prav tako ocenjujejo, da gre za sume kaznivih dejanj. "Tesno in prepleteno razmerje in visoko pričakovano večdesetmilijonsko sofinanciranje avtocestne policije lahko povzroči dvome v korektnost nadzora nad družbo Dars kot upravljalcem avtocest v delu, ki ga izvaja Policija. Glede na težo očitkov smo zaustavili financiranje iz tega vira," so sporočili iz MNZ.

Dars pa nasprotno meni, da je koristno, če sofinancirajo opremo in vozila za namen izboljšanja varnosti, pretočnosti, zmanjševanja trajanja zastojev. Sofinanciranje avtocestne Policije na dolgi rok prinaša večje finančne učinke, kot bo vložek družbe Dars, s čimer je utemeljena ekonomska upravičenost teh vlaganj.

Po objavi članka so nam s Policije poslali naslednje pojasnilo: 

Z novimi organizacijskimi rešitvami za večji nadzor in boljšo prometno varnost na celotnem cestnem omrežju 

Nove organizacijske rešitve z ukinitvijo Uprave avtocestne policije (UAP), s krepitvijo skupin za nadzor na avtocestah (AC) in hitrih cestah (HC), ustanovljenih na postajah prometne policije, in s fleksibilnejšim nadzorom prometnih policistov na državnih in lokalnih cestah, so uvedene izključno zaradi zagotavljanja boljše prometne varnosti na celotnem cestnem omrežju. 

Ustanovitev nove organizacijske enote v policiji je smiselna le, če se tako lahko zagotovi več policistov in patrulj, kar pa v primeru avtocestne policije ni bilo izpolnjeno. Zaradi pomanjkanja policistov nekatere enote avtocestne policije niso mogle izvajati zahtevanih nalog 24 ur na dan na AC in HC. Policija je bila tako manj prisotna na terenu, kot pa pred ustanovitvijo UAP, saj je bil porušen dotedanji nadzor na ostalih cestah. 

Nov strokovno utemeljen organizacijski pristop je ob obstoječi kadrovski zasedenosti optimalnejši. Prenos pristojnosti na Upravo uniformirane policije bo omogočal jasno odgovornost, boljšo koordinacijo, načrtovanje in usmerjanje dela prometne policije na AC in HC ter ohranitev nadzora prometnih policistov tudi na državnih in lokalnih cestah, kjer se zgodi več kot 80 % vseh prometnih nesreč. Prav tako bo Policija nadaljevala z dobrim sodelovanjem z drugimi organi, ki je potekalo že pred ustanovitvijo avtocestne policije. 

V članku predstavljeni analizi nista metodološko primerljivi, saj se prva analiza nanaša na stanje na AC in HC v celotni državi, ker policija skrbi za prometno varnost na celotnem avtocestnem omrežju, v odzivni analizi pa so izpostavljeni podatki predvsem od Specializirane enote avtocestne policije Ljubljana. Poleg tega so podatki, ki se nanašajo na Postajo prometne policije Ljubljana, iz obdobja, ko je v enem delu potekala policijska stavka. 

Sedanja organizacijska umestitev UAP skupaj z njenimi specializiranimi enotami je nesistemska in s prevelikim obsegom režije. Cilj novih organizacijskih rešitev je zagotavljanje večje varnosti celotnem cestnem omrežju, z njimi pa se bo tudi zmanjšalo število vodstvenih delavcev, ki nimajo neposrednega vpliva na varnost cestnega prometa.