'Vsi se drenjamo okoli praznega korita'

Skladno z aneksom dva k splošnemu dogovoru za lansko leto je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana prejel 150.000 evrov. Denar je namenjen le ambulantnim pregledom, ne pa denimo diagnostičnim preiskavam, kot je magnetna resonanca, ali za akutno bolnišnično obravnavo, je opozoril v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec.

Po drugi strani so v UKC Ljubljana lani obravnavali okoli 5800 več bolnikov, kot jih imajo plačanih v skladu s programom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Opravili so tudi za okoli 20 odstotkov oziroma 1200 preiskav magnetne resonance več, kot jih imajo plačanih, je dodal. "Pričakovali smo, da bo angažma tudi prepoznan, denimo v obliki dodatnih sredstev," je dejal prvi mož UKC Ljubljana, ki se ob razdelitvi sredstev v okviru aneksa dva k splošnemu dogovoru sprašuje: "Kaj to pomeni? Da če več delaš, si kaznovan?"

Kot je opozoril, so program, denimo za preiskave z magnetno resonanco, dobili tisti izvajalci, katerim se je na ravni poslovanja v prvih desetih mesecih lani nakazovalo, da sploh ne bodo dosegli programa, kot so ga imeli predvidenega s pogodbo z ZZZS. To so po Vrhunčevih besedah splošni bolnišnici Celje in Murska Sobota ter Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Prav tako so dodaten program dobili tudi nekateri zasebni izvajalci. "Mi smo lahko ponos slovenskega zdravstva. Nekdo želi načrtno razgraditi UKC v korist drugih izvajalcev, tudi zasebnikov, ki pa teh standardov, kot jih imamo v UKC, ne dosegajo," je dejal Vrhunec.

Strokovni direktor kliničnega centra Sergej Hojker se zaveda, da je 150.000 evrov le majhen delež v primerjavi s prihodki UKC, ki letno znašajo okoli 424 milijonov evrov, samo iz zdravstvene blagajne okoli 390 milijonov evrov. A moti ga odnos do UKC, ki ga ne more razumeti. "Morda si želimo iti po modelu, kot ga poznajo v Makedoniji in Bolgariji, kjer so doživeli sesutje javnega zdravstva in ustanovitev zasebnih bolnišnic," je dejal. Opozoril je še, da zmeraj, ko se pogovarjajo o financiranju UKC Ljubljana, pride do "zamegljevanje situacije", saj se začne takoj omenjati korupcijo in neorganiziranost kliničnega centra.

Direktor pediatrične klinike UKC Ljubljana Rajko Kenda pa se sprašuje: "Ali res lahko kdo verjame, da je UKC cvetober najbolj koruptivnih zdravnikov in najbolj nesposobnih predstojnikov in direktorjev?" Opozoril je tudi na pomanjkanje denarja v zdravstvu nasploh. "Vsi se drenjamo okoli praznega korita," je ponazoril. Po njegovih besedah je način razdeljevanja denarja le vrh ledene gore. "Za 1800 evrov na prebivalca ne moremo imeti enakega zdravja, kot ga ima Zahodna Evropa s 4000 evri na prebivalca," je dodal.