Opravili bi več operacij, a denarja, tako kot obljubljenih novih robotov, ni

Trenutno je na svetu več kot 7500 robotov, od tega sicer le 20 odstotkov v Evropi), leta 2018, ko so sistem kupovali tudi na UKC Ljubljana, jih je bilo 4400. Slovenija ima trenutno dva robotska sistema, število posegov, ki jih z njima opravijo, pa hitro raste, predvsem v splošni kirurgiji, ginekologiji in otorinolaringologiji. "V UKC Ljubljana smo doslej opravili 1500 posegov, številke pa vsako leto rastejo, lani 350, letos 400. V primerjavi z drugimi, ki imajo enak sistem,  jih naredimo dvakrat več," je na novinarski konferenci Prihodnost robotske kirurgije – Kje smo, kam gremo? poudaril  doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo na UKC Ljubljana in napovedal, da v Evropo sedaj prihaja najnovejši robot SP, "ki omogoča operiranje preko majhne luknjice. Nekaj let ga sicer že uporabljajo v Ameriki, ni primeren za vse vrste bolnikov, a predstavlja pomembno nadgradnjo".

Prav nadgradnja že obstoječih sistemov je nujna, ob tem poudarja doc. dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja, UKC Ljubljana. "Kirurške stroke so s strani plačnika v zadnjih letih močno podfinancirane. Največjo ceno plačujejo ustanove, ki z zahtevno tehnologijo opravljajo najzahtevnejše storitve," opozarja Norčič. 

Izpostavil je nevzdržen model financiranja, ki je "naravnan za neke druge čase". "Da ob teh storitvah ustvarjamo izgubo, je pred leti prepoznal tudi plačnik, ki je za vsak robotski poseg dodal pavšal, ki pa se od 2018 ni spremenil. Število operacij in dodatek imamo številčno omejen in mi smo to vedno presegli, tudi letos bomo. Zaprosili smo za financiranje dodanih posegov, odobrili so nam jih 300, a mi bomo to številko gladko presegli. Posege izvajamo na lastno finančno škodo. Potrebujemo financiranje tehnologij, če jih želimo ponuditi bolniku," opozarja Norčič, saj da brez tega stroka ne bo mogla slediti razvoju v svetu. "Bližamo se meji, ko bomo od jeseni delali na lastno škodo, a to delamo, ker se nam to zdi prav, robot obratuje od jutra do večera."

Ostali brez treh robotov

"Lani so že napovedali, da bo država kupila tri robotske sisteme, a je prišlo do strukturnih sprememb na ministrstvu in Slovenija teh sistemov ni pridobila," opozarja Hawlina, ki sicer izpostavlja številne prednosti robotske kirurgije – da lahko z robotom preko majhnih rezov dostopajo do struktur, pri čemer so tudi poškodbe zdravih okoliških tkiv minimalne, prav tako lahko operirajo več organskih sistemov naenkrat, izguba krivi je manjša. Možne so tudi operacije na daljavo. 

Po operaciji bolnik hitro okreva in se lahko hitreje vrne na delo, pri čemer odpadejo stroški večmesečnih bolniških odsotnosti z dela. "Za bolnike je operacija manjši stres in tudi manj možnosti, da pride do zapletov, saj hitreje zapusti bolnišnico, kar je razbremenitev tudi za kader, ki ga sicer občutno primanjkuje," je pomen robotskega sistema pojasnil Hawlina.

V začetku marca letos se je robotski ekipi UKC Ljubljana pridružil tudi klinični oddelek za ginekologijo. Že ob nakupu robota 2018 so napovedali, da bodo v petem letu obratovanja robota opravili 50 ginekoloških posegov. "V 11 tednih beležimo 18 ginekoloških operacij, ki so se po zahtevnosti stopnjevale," je o mejniku povedala doc. dr. Mija Blaganje. Trenutno operirajo tudi pacientke, ki imajo raka maternične sluznice in kompleksne motnje statike medeničnega dna. Želijo si, da bi letos ekipo, ki bo z robotom delala, še razširili, in da bi si s tehnologijo pomagali tudi pri zdravljenju endometrioze in zapletov po drugih operacijah.