UKC Maribor: kadrovsko stisko rešujejo s študenti, medicinske sestre na nogah

Po družbenih omrežjih je te dni zakrožilo vabilo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor študentom zdravstvene nege. "V UKC Maribor smo v okviru posameznih oddelkov soočeni s kadrovsko stisko. Zato vas vljudno vabimo, da se nam pri zagotavljanju medicinske oskrbe pacientov /.../ pridružite v obliki študentskega dela," lahko preberemo.

Glede na zahtevnost dela na posameznih oddelkih je delo različno ovrednoteno – in sicer 7,50 evra na uro za delo na oddelkih intenzivne terapije ter 6,50 evra na uro za delo na ostalih oddelkih.

Vse zainteresirane študente vljudno vabijo, da se prijavijo koordinatorju za študentsko delo. "Konkretno delovišče bo določeno v skladu z aktualnimi potrebami," še piše v vabilu, pod katerega sta podpisana pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Hilda Rezar in strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.

'Kako lahko študent nadomesti šolano medicinsko sestro? To je nestrokovno'

Vabilo študentom pa je razburilo zdravstveno osebje, zaposleno v naši drugi največji bolnišnici. "Sestre odhajajo iz UKC Maribor, pa si glavna sestra omisli zaposlitev študentov za šest evrov na uro. Vprašati se je treba, kako lahko študent nadomesti šolano medicinsko sestro, in to na oddelku intenzivne nege? To je nestrokovno! Zakaj se potem šolajo? Sploh jih ne briga, kateri letnik si, samo da prideš," je kritična ena od mariborskih sester.

Prošnjo za odziv oziroma dodatna pojasnila o tovrstnem gašenju kadrovske stiske smo naslovili tudi na UKC Maribor, njihove odgovore še čakamo.

So se pa za 24ur.com odzvali v sindikatih zdravstvene nege.

"Angažiranje študentov zdravstvene nege za delo v UKC Maribor vidimo kot izhod v sili in enega izmed ukrepov za pridobivanje potrebnega kadra," pravijo v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

"Zdravstveni zavodi, predvsem bolnišnice in domovi za starejše, se srečujejo s problemom pomanjkanja kadra na področju zdravstvene nege in dejstvom, da tega kadra na trgu delovne sile ni oziroma ni pripravljen delati v poklicu, za katerega se je izobrazil. Predvsem nizko plačilo (primerljivo z zahodno Evropo), težki pogoji dela, neenakomerno razporejen delovni čas, velika odgovornost v primerjavi s plačilom ... so poglavitni dejavniki, ki delajo poklic medicinske sestre nezanimiv oziroma ne dovolj privlačen za zaposlitev," v imenu sindikata izpostavlja generalni sekretar Marjan Meglič.

Po njihovih podatkih v mariborskem UKC manjka vsaj 170 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, kar predstavlja dobrih 10 odstotkov kadra, zaposlenega na področju zdravstvene nege.

Na problem pomanjkanja kadra, ki ga je po njihovem treba reševati sistemsko, opozarjajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. "Taki ukrepi, kot je najem študentov zdravstvene nege, gasijo požar na najbolj obremenjenih oddelkih, ne smejo pa biti dolgoročen ukrep. Zdravstveni zavodi na tak način študente uvajajo v sistem, kar je dobrodošlo, ti so lahko pomoč zaposlenim, nikakor pa ne nadomestilo za stalno zaposlenega delavca," je kritična predsednica zbornice Monika Ažman.

Zdravstvenim zavodom svetujejo uvedbo štipendij tako za študente kot dijake. Ko je intenzivnost dela največja, svetujejo tudi pogodbeno delo upokojenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. "Poleg tega je smiselna prerazporeditev določenih del – denimo dela administracije, transportne službe in podobno – na druge poklice. Delovni pogoji so v vseh pogledih povezani s količino razpoložljivega kadra, in vsak, ki se bo vključeval v proces, je dobrodošel," rešitev nakaže Ažmanova.

Tudi ona kadrovske razmere v UKC Maribor (tako kot v drugih slovenskih bolnišnicah) vidi kot nezavidljive. "V vseh okoljih – tako na bolnišničnih oddelkih kot v specialističnih ambulantah, v diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, na primarni ravni zdravstva in v socialnovarstvenih zavodih – vlada pomanjkanje kadra zdravstvene nege," še sklene.

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) pa pravijo, da že vrsto let opozarjajo predvsem in prav na problematiko odsotnosti kadrovskih standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Ti so – tako v SZSVS – ključni tako za zagotovitev varne in kakovostne zdravstvene oskrbe kot tudi za zagotovitev ustreznih delovnih pogojev in obremenitev zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. "Naši člani so namreč ob trenutni kadrovski stiski preobremenjeni in izgoreli, posledično pa zaradi težkih delovnih razmer (izmensko delo, nočno delo, delo na praznike, neenakomerna razporeditev delovnega časa ...) poklici v zdravstvu postajajo vse manj atraktivni tudi za nove iskalce zaposlitve. Opažamo pa tudi, da se obstoječi kader preusmerja in zaposluje v druge poklice z manjšimi delovnimi obremenitvami."

V letu 2018 je bil sklenjen Stavkovni sporazum med Vlado RS in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije, s katerim se je vlada zavezala, da bo ministrstvo, pristojno za zdravje, sprejelo kadrovske standarde in normative na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe do 30. septembra 2019 z veljavnostjo od 1. januarja 2020. "Navedena roka iz stavkovnega sporazuma sta torej že zamujena, od resorno pristojnega ministrstva pa pričakujemo, da bo poskrbelo, da bodo delovne skupine ministrstva prioritetno dokončale delo v zvezi s pripravo predlogov standardov in normativov za posamezno področje v dejavnosti zdravstva in ga tudi posredovale v nadaljnjo obravnavo pristojnemu razširjenemu strokovnemu kolegiju," v imenu sindikata pravi predsednica Irena Ilešič Čujovič.

Konkretnega ukrepa UKC Maribor sicer ne poznajo, pravijo pa, da si tudi sami v prvi vrsti prizadevajo, da bi javni zavodi upoštevali delovnopravno zakonodajo, in v primeru, da gre za vse elemente delovnega razmerja, sklepali pogodbe o zaposlitvi in se ne bi posluževali tako imenovanih prekarnih oblik dela, med katera lahko sodi tudi študentsko delo. "Pomisleki pri najemanju študentov zdravstvene nege pa bi lahko bili tudi strokovne narave. Če javni zdravstveni zavod na primer 'najame' študenta zdravstvene nege, ki nima srednje zdravstvene izobrazbe za delo srednje medicinske sestre, ali pa če javni zdravstveni zavod 'najame' študenta zdravstvene nege za delo diplomirane medicinske sestre. V navedenih dveh primerih se nam tako reševanje kadrovske problematike ne zdi ustrezno," poudarjajo na SZSVS.