UKC Ljubljana za odpravo minusa pričakuje uskladitev cen ZZZS

Po več letih sanacije je vodstvo UKC Ljubljana za letos načrtovalo izravnano poslovanje. To je po besedah generalnega direktorja Janeza Poklukarja še dosegljiv cilj, če bodo na podlagi protikoronskih zakonov dobili sredstva za pokritje izpada tistih storitev, ki jih niso mogli opraviti med epidemijo, in če bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) cene zdravstvenih storitev uskladil z zakonodajo.

Po Poklukarjevih besedah so iz proračuna že dobili sredstva za izplačilo dodatkov zaposlenim za delo v času epidemije. Iz Evropskega solidarnostnega sklada pa naj bi dobili 13,2 milijona evrov za pokritje z epidemijo povezanih nenačrtovanih stroškov (povečanje zalog zdravil, medicinskopotrošnega materiala ter osebne varovalne opreme, nove opreme ter dograditve izolacijskih prostorov).

Ali bo UKC Ljubljana letošnje poslovno leto dejansko zaključil brez minusa, je odvisno tudi od tega, ali bo ZZZS bolnišnicam v cenah zdravstvenih storitev priznal na primer dejanske stroške dela. Samo zaradi neustreznih cen ZZZS največja slovenska bolnišnica vsako leto dobi 10 milijonov evrov manj denarja, kot bi ga morala. Po navedbah Poklukarja se trenutno v splošnem dogovoru upošteva za 3,82 odstotka nižja plačna lestvica od dejansko veljavne v javni upravi, kar za UKC Ljubljana pomeni skoraj šest milijonov evrov manj prihodkov letno.

V cenah zdravstvenih storitev tudi ni upoštevan letošnji dvig minimalne plače, niti od novembra veljavna napredovanja, niso upoštevana napredovanja, ki začnejo veljati s septembrom. Za zdaj v splošnem dogovoru tudi ni sredstev za izplačevanje uspešnosti, ki jo v javnem sektorju spet lahko izplačujejo od julija. Samo za to UKC Ljubljana na letni ravni manjka 2,1 milijona evrov sredstev.

Prav tako splošni dogovor ne upošteva, da so javni uslužbenci od julija upravičeni do višjega regresa za prehrano (dodatnih 330.000 evrov). ZZZS tudi ne plačuje testiranja na okužbo z novim koronavirusom, v UKC Ljubljana pa so doslej opravili že 1,1 milijona brisov, niti ne priznava višjih stroškov, ki jih imajo v specialistični ambulantni dejavnosti zaradi preventivnih ukrepov pred širjenjem koronavirusa. Po vsakem pregledu bolnika morajo namreč 10 minut prostore zračiti, kar pomeni, da v enakem delovnem času pregledajo manj bolnikov, porabijo pa več varovalne opreme. "Za UKC Ljubljana samo ti novi standardi pomenijo 11 milijonov evrov letno," je nanizal Poklukar.

Vse našteto bodo po njegovih napovedih odprli na pogajanjih za sklenitev aneksa k splošnemu dogovoru za letos, kjer nameravajo opozoriti tudi na neustrezno plačevanje tistih zdravstvenih storitev, ki jih UKC izvaja kot terciarna ustanova, to so medbolnišnični helikopterski prevozi ali posegi perkutane vstavitve srčnih zaklopk.

Poklukar je pojasnil, da jim ZZZS letno plača 103 tovrstne posege, doslej so jih opravili okoli 100, torej bi v kratkem lahko zaključili za letos, čakajoče bolnike pa premestili v čakalno vrsto za običajno operacijo zamenjave srčne zaklopke.

Če UKC Ljubljana opravi več kot 103 posege, bo začel ustvarjati minus, kar se bo po napovedih Poklukarja tudi zgodilo. "Ocenjujemo, da bi do konca leta opravili še okoli 100 takih posegov, njihova vrednost bi znašala okoli milijon evrov," je dejal Poklukar, ob tem pa pojasnil, da si UKC Ljubljana težko privošči tak minus, čeprav gre za poseg, ki se je izkazal za odlično metodo menjave aortnih srčnih zaklopk, pri katerem je smrtnost manjša. "Naj ZZZS in minister za zdravje povesta, kako naprej," je dodal Poklukar.

Vodstvo UKC Ljubljana sicer ocenjuje, da bodo do konca leta izpolnili 95 odstotkov programa, ki so ga načrtovali za letos. Čakalne vrste so najdaljše na področjih ortopedije (operacije hrbtenice in kolka), na dermatologiji in otorinolaringologiji. Epidemija je še zaostrila zadeve na področjih, kjer so imeli že prej težave s čakalnimi dobami. Kot je povedal Poklukar, je samo vrednost zdravstvenih storitev za bolnike, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, ocenjena na 20 milijonov evrov. Nad dopustno čakalno dobo čaka 23.000 bolnikov v specialistični ambulantni dejavnosti, za funkcionalno diagnostiko 9000, za bolnišnično dejavnost 7600 bolnikov.

Zaradi epidemije covid-19 v prvih petih mesecih letos niso realizirali za 5,3 milijona evrov storitev na področju prospektivne dejavnosti. Največji izpad (1,3 milijona evrov) imajo na programu operacij na odprtem srcu, za 557.429 evrov je izpada pri programu operacij hrbtenice in za 525.544 evra izpada pri programu endoproteze kolka, so navedli v UKC Ljubljana.

Na področju specialističnih ambulantnih dejavnostih so zaradi 86.827 manj obiskov bolnikov pridelali izgubo v višini 3,152 milijona evrov. Največje odstopanje dejansko opravljenega dela od načrtovanega beležijo pri dejavnosti kirurgije (za 602.445 evrov), otorinolaringologije (za 364.257 evrov) in pediatrije (za 331.193 evrov).