Po vetrolomu in napadu podlubnikov ujma kmetom odnesla še krmo in uničila travnike

Ministrica se je opoldne najprej sestala s slovenjgraškim županom Tilnom Kluglerjem, nato pa je obiskala kmetije na Dobrijah, v Mežici in Črni na Koroškem, kjer so jo seznanili z razmerami in s tem, kaj najbolj potrebujejo, ministrica pa jim je predstavila možnosti pomoči, ki so jim že na voljo, in tiste, ki jih na ministrstvu še pripravljajo ali o njih razmišljajo.

V Črni so ji na kmetiji Cvelbar povedali, da jih je letos najprej prizadel močan vetrolom in jim podrl večletni etat, gozd pa se že sooča tudi s precejšnjim napadom podlubnikov. Nato pa sta jim narasla potok Bistra in reka Meža v zadnji ujmi poplavila vsa ravninska območja kmetije in tja nanosila ogromno naplavin, peska in kamenja. Odneslo jim je tudi 60 metrov drv, deske in hlodovino, niso pa imeli poplav na objektih.

Ujma odnesla krmo, travniki uničeni

Trenutno zanje največjo težavo predstavlja pomanjkanje krme za naprej, saj je odneslo drugo košnjo, travniki pa so uničeni. Prav tako sta gospodarja kmetije ministrico opozorila na zelo drago spravilo lesa s pomočjo žičnic, spravilo pa je prav zaradi napadov podlubnikov nujno.

Prav v povezavi z delom v gozdovih so domačini in tudi županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak ministrico opozorili na nujnost bolj skrbnega in bolj restriktivnega načrtovanja gozdnih vlak. V Črni namreč ocenjujejo, da bi lahko za najmanj dva večja plazova bile krive prav nove gozdne vlake. Ob tem izpostavljajo, da je velik del gozdov na območju črnjanske občine v državni lasti, v njih pa dela opravlja družba Slovenski državni gozdovi.

Županja je ob tem izpostavila tudi, da so velikokrat kamioni s hlodovino preveč naloženi in uničujejo lokalne ceste, sicer pa so narasli vodotoki s seboj nesli prav ob vodotokih naložene velike količine lesa in hlodovine. Izpostavila je tudi problem gozdnih cest, ki vodijo tudi do kmetij. V občini imajo 380 kilometrov cest, od tega je 290 kilometrov gozdnih, od teh pa so neprevozne tudi še nekatere do domačij s šolarji.

Ministrica je ob ogledu prizadetih kmetij izpostavila, da je prizadetega precej in v različnih strukturah, in sicer so prizadeti pridelki, kmetijska zemljišča, objekti in mehanizacija. Po njenih besedah so si zastavili, da bodo skušali na takšen način tudi oceniti škodo, da vidijo, kje je največji problem.

V Črni pozivajo k ureditvi vodotokov in poglobitvi strug

Občine so z vnašanjem podatkov v aplikacijo Ajda že začele zbirati podatke o škodi v kmetijstvu, ki bo po potrditvi na vladi osnova za nadaljnji program za odpravo posledic škode. Da pa bi čim prej prišli do podatkov, so po njenih besedah v dogovoru s kmetijsko svetovalno službo, da bo ta vzporedno zbirala podatke za ministrstvo, da bi tako že prej imeli preliminarno ocenjeno škodo.

Glede poškodovanih kmetijskih zemljišč je ministrica dejala, da razmišljajo o javnem razpisu, prek katerega bi skušali vzpostavljati zemljišča v prvotno stanje. Razmišljajo tudi o razpisu za mehanizacijo.

Za gozdne ceste pa je dejala, da obstajata možnosti pridobitve sredstev za sanacijo iz programa razvoja podeželja in novega strateškega načrta skupne kmetijske politike. Tu bo ministrstvo sodelovalo z občinami, da vidijo, kdo bo lahko investitor. Turistične kmetije s prizadetih območij ministrstvo med drugim opozarjajo na izpad prihodkov zaradi ujme in težave pri plačevanju prispevkov.

Sicer pa v Črni dobra dva tedna po ujmi poudarjajo, da je nujna čimprejšnja ureditev vodotokov in takojšnja poglobitev strug, saj se bojijo novih večjih padavin. Nujno je tudi vzpostaviti promet po vseh regionalnih cestah, v Črni tudi še ni nazaj vzpostavljenega avtobusnega prevoza, županja pa je opozorila še, da prizadete občine za sanacijo potrebujejo strokovno pomoč na več ravneh.