Podjetja utajila 12,5 milijona evrov davkov

Davčna uprava RS (Durs) je v okviru projekta ciljnega nadzora poslovanja z davčno bolj ugodnimi območji doslej opravila 461 davčnih nadzorov. V nadzoru pravnih oseb so ugotavljali, ali so bili odlivi v davčne oaze ustrezno davčno obravnavi in še posebej, ali so morebiti povezani z izogibanjem davčnim obveznostim, je povedala višja davčna inšpektorica Damjana Slapar Burkat. Pri tem so pri 108 pravnih osebah ugotovili skupaj 12,5 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. V primerih z ugotovljenimi nepravilnostmi je bila v povprečju ugotovljena dodatna davčna obveznost v znesku okoli 100.000 evrov.

Najpogostejši kršitelji so zavezanci, ki opravljajo storitve, redkeje gre za transakcije, povezane s prometom blaga. Nepravilnosti so tako ugotovili predvsem pri izkazovanju odhodkov iz navidezno opravljenih storitev s strani družb v davčno ugodnejših območjih, v zvezi s plačevanjem licenčnin družbam s sedežem na davčno ugodnejših območjih, na splošno pa je zaznati transakcije, katerih cilj je prenos dobička na območja z davčno ugodnejšim režimom.

S projektom nadzora fizičnih oseb so začeli letos. Doslej so jih preverili 111 in kršitve odkrili pri 16. Ob tem so zajeti samo zavezanci, ki so se sami odzvali na poziv za pojasnitev posameznih transakcij, je povedala Peršetova. "Približno 30 odstotkov fizičnih oseb uporablja davčno ugodnejša območja z namenom, da zmanjšuje davčne obveznosti," je dodala.

Leta 2010 v davčne oaze nakazali 1,636 milijarde evrov sredstev

"Delež nadzorov z ugotovljenimi nepravilnostmi raste," je povedal v. d. generalnega direktorja Dursa Tomaž Perše. Medtem ko so leta 2009 odkrili nepravilnosti pri 67 odstotkih opravljenih nadzorov, so jih lani že v 82 odstotkih, kar je po Peršetovih besedah rezultat ciljno usmerjenih nadzorov.

Podatke o transakcijah, ki so jih pravne in fizične osebe opravile z družbami s sedežem v davčno bolj ugodnih območjih, je davčna uprava dobila od bank. Medtem ko je bilo leta 2009 takšnih transakcij 50.508, jih je bilo leta 2010 že 72.766. Vendar pa je treba te podatke analizirati, kajti vseh transakcij ni mogoče opredeliti kot transakcije, ki so namenjene zgolj davčnemu izogibanju ali davčnim utajam, opozarjajo na Dursu.

V letu 2010 so torej slovenski rezidenti (fizične in pravne osebe) v 42 davčno bolj ugodnih območij nakazali za 1,636 milijarde evrov sredstev, iz teh območij pa je na račune pri bankah v Sloveniji v istem letu bilo opravljenih v višini 902 milijona evrov transakcij.

Poslovanje z davčnimi oazami je lahko povsem legalno in samo po sebi ni prepovedano, pomeni pa enega od indikatorjev rizičnosti zavezanca za davek, saj nakazuje na dejstvo, da zavezanci pogosto razpolagajo s sredstvi, ki presegajo prijavljene dohodke.

Inšpektorjev vedno manj

Perše je opozoril, da število inšpektorjev iz leta v leto pada. Medtem ko jih je bilo leta 1996 še 456, jih je bilo konec letošnjega septembra le še 328. "V okviru nadzora in z inšpektorji, ki jih imamo, opravimo, kar se opraviti da," je dejal ter dodal, da so se zato začeli ukvarjati s ciljno usmerjenimi nadzori – pozornost posvečajo dejavnostim, za katere ocenjujejo, da so bolj tvegane. Če bi želeli izpolnjevati normative, bi potrebovali še enkrat več inšpektorjev, je ocenil Perše. Durs sicer z vsakim inšpektorjem pobere pol milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti.