Pahor za le en referendum

Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni protiustaven, je odločilo ustavno sodišče. ''Arbitražni sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške ne določa poteka državnih mej med vladama pogodbenicama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev mejnega spora,'' je povedal predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik. Ustavni sodnik Ernest Petrič pa je dejal: ''Njegov namen je le ustanoviti arbitražno sodišče ter urediti njegovo organizacijo in delovanje. Določbe sporazuma, ki urejajo ta vprašanja, pa niso protiustavne.''

V državnem zboru se bo tako zdaj lahko nadaljeval postopek ratifikacije. V koaliciji so takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovali in so z njo zadovoljni. Predsedniki koalicijskih strank so se tudi že dogovorili, da predhodni zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu ni potreben. Sicer pa Borut Pahor osebno pravi, da ga ni strah ugotoviti volje ljudi. ''Sem zelo zadovoljen. Stvari gredo naprej. Pri eni od najbolj aktualnih tem, ki je čakala to vlado že na začetku, smo se problema lotili z veliko mero poguma, tudi znanja, izkušenj, modrosti in uspeli.''

Koalicijski poslanci se o referendumu še niso odločili

Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank pa so na današnjem srečanju ugotovili, da je utemeljen ponovni razmislek o tem, ali nadaljevati s postopkom razpisa posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Odločitve o tem pa še niso sprejeli.

Kot so v sporočilu za javnost pojasnili vodje poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS, so koalicijski poslanci posvetovalni referendum predlagali zato, da bi se v pripravah referenduma državljanom omogočila celovita informacija o vsebini, pomenu in posledicah arbitražnega sporazuma. Pri tem so poslanci tudi zagotovili polno spoštovanje na referendumu izražene volje.

Po odločitvi ustavnega sodišča o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo bi bil referendum utemeljen v primeru, da bi njegov pozitivni izid - v katerega ne dvomijo - zagotovil podporo arbitražnemu sporazumu s strani po možnosti vseh parlamentarnih strank. V kolikor pa bodo opozicijski poslanci še naprej nasprotovali potrditvi sporazuma ali celo dopuščali možnost razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma, bi bil razpis dveh referendumov "neracionalen in nepotreben".

Vodje koalicijskih poslanskih skupin so se - glede na to, da mora biti odločitev sprejeta do 9. aprila, ko bo kolegij predsednika DZ odločal o dnevnem redu aprilske seje DZ, in na to, da je premier za petek zvečer sklical posvet predsednikov vseh parlamentarnih strank o arbitražnem sporazumu - dogovorili, da bodo s svojo odločitvijo o referendumu znova razpravljali, ko bo znanih več informacij o ravnanju vseh parlamentarnih strank pri sprejemanju arbitražnega sporazuma v DZ.

Pahor le za en referendum

Premier Borut Pahor je danes poudaril, da želi doseči, da bi o arbitražnem sporazumu v Sloveniji pripravili le en referendum in ne dveh. Vladno koalicijo je kritiziral, ker po torkovi objavi mnenja ustavnega sodišča razmišlja o odpovedi predhodnega posvetovalnega referenduma o sporazumu.
Kot je poudaril Pahor, bi ga namreč "ljudje vprašali po zdravi pameti", če bi imeli dva referenduma o istem vprašanju, "ne samo z vidika stroškov, ampak tudi dejstva, kaj pomeni njihova politična volja".

Dodal je, da mu je vseeno, kdaj bi šli na referendum, prej ali kasneje. Osebno pa si želi - zato je v petek sklical posvet s predsedniki parlamentarnih strank -, da najdejo odgovor na to vprašanje. Torej, če bi že razpisali referendum, da bi bil le eden, pa naj bo ta predhodni ali naknadni. Pogovoriti se morajo tudi o tem, kako iti naprej v postopku ratifikacije sporazuma, če ne bo predhodnega referenduma. Kot je dodal, po objavi mnenja ustavnega sodišča sedaj vedo, da sporazum ni neustaven, kar olajšuje razpravo.

Mnenje ustavnega sodišča je ob tem označil kot "izjemno pomembno tudi z vidika naše pravne argumentacije za stik teritorialnih voda z mednarodnimi", saj je ustavno sodišče povedalo tudi, da mora Slovenija izhajati iz načela uti possidetis de facto, ko gre za določitev meje na morju, kar bo moralo upoštevati tudi arbitražno sodišče.

Zaradi možnosti, da bi lahko prišlo do neustavnosti po odločiti arbitražnega sodišča, na kar je opozorilo tudi ustavno sodišče, pa tudi danes Janez Janša, pa je na vprašanje, ali vlada načrtuje ustavne spremembe še pred odločitvijo arbitražnega sodišča, dejal, da jih niso niti Janša niti predsednik države niti vlada v nedavnih ustavnih spremembah.

Zaveda se namreč, da je to dolgotrajen proces in si v tem trenutku težko predstavlja, da bi slovenska politika sprejela odločitev o potrebnosti teh ustavnih sprememb, saj bi to pomenilo, da bi proces ratifikacije sporazuma odložili za nekaj let. "Hkrati pa čas ne sme biti izgovor, da o tem ne bi razmišljali, če bi ocenili, da je to potrebno," je dodal.

Janša: Odločba je unikum

Na včerajšnjo odločitev ustavnega sodišča se je danes odzval tudi prvak SDS Janez Janša. Po njegovem mnenju odločba govori o tem, da se bomo v primeru neugodne odločitve arbitražnega sodišča znašli v izjemnem notranje-pravnem položaju, ki bo terjal tudi spremembo ustave in temeljne ustavne listine ter spremembo zakonov, ki zdaj določajo mejo države.

Kot je še povedal Janša, koalicija napoveduje, da bo sporazum sprejemala brez posvetovalnega referenduma. ''Izrek odločbe ustavnega sodišča je neskladen sam s seboj. Pravi, da je temeljna ustavna listina trajni vir državnosti, a hkrati v točki 63. dopušča možnost, da bi izvršitev razsodbe lahko pomenila neskladje s to listino in s 4. delom ustave, o zemeljsko enotni in deljivi državi. Arbitražnemu sodišču daje pristojnost, da potek meje začrta,'' je povedal.

Janša še pravi, da je odločba ustavnega sodišča unikum. Po njegovem česa takšnega v Sloveniji še ni bilo. ''Ustavno sodišče v izhodiščih zapiše, da v novi državi Slovenci ne moremo imeti manj teritorija, kot smo ga imeli v prejšnji. Potem pa izrecno dopusti možnost, da ga bomo po tem sporazumu imeli manj,'' je povedal.

Janša pravi, da je sodišče potisnilo glavo v pesek z ugotovitvijo, kjer pravijo "sodniki se ne moremo spuščati v to, ali bo rezultat sporazuma ustaven ali ne, mi se moramo odločati le o ustavnosti procedure, ki pa sama po sebi ni neustavna, torej je sporazum ustaven". Procedura, ki omogoča neustavnost, je neustavna, je povedal Janša in dodal, da vladna koalicija ravna v skladu z izrekom ministrice za notranje zadeve, ki je izjavila, da nikoli ne premisli treh korakov naprej.

Če bi koalicija vsaj enkrat držala svojo besedo in bi šla na posvetovalni referendum, bi se te škodljive posledice lahko preprečile zgodaj. A vladna koalicija pleza po prekratki lestvi preko stene. ''Predsednik države, parlamenta in dva ministra so včeraj komentirali razsodbo, ne da bi jo prebrali. To veselje ob razglasitvi je plod nevednosti. Če so si ponoči to prebrali, vedo, da to za vlado pomeni velike težave,'' je dejal prvak SDS.

Po Janševem mnenju bi moralo v sporazumu in odločbi ustavnega sodišča pisati, da morajo arbitri določiti teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem in ne zgolj stik in služnostno pot, kar piše v sporazumu.

Žerjav: Nikoli ne bomo pristali na spreminjanje ustave

 Ustava RS je temeljni instrument zaščite slovenske ozemeljske celovitosti, njeno spreminjaje v tem delu je zato nedopustno in izdajalsko, meni predsednik SLS Radovan Žerjav in napoveduje referendum. ''SLS ne bo nikoli pristal na tovrstno spreminjanje ustave, in že vnaprej jasno povemo, da bomo z vsemi legalnimi sredstvi, vključno z referendumom, preprečili poskuse, da bi se na tak način zrušil temeljni instrument zaščite slovenske ozemeljske celovitosti,'' še napoveduje Žerjav.

Po razsodbi ustavnega sodišča so se namreč že pojavile napovedi, da bo v primeru, da arbitražno sodišče Sloveniji ne bo prisodilo celotnega ozemlja in morja, ki ga je nadzirala ob osamosvojitvi, potrebna sprememba ustave. ''Za SLS je to sprevržena in povsem nesprejemljiva logika razmišljanja, saj poenostavljeno rečeno to pomeni, da bi spreminjali ustavo v členih, ki ščiti slovensko ozemeljsko celovitost zato, da bi se lahko odrekli delom slovenskega ozemlja in morja,'' ogorčeno pravi Žerjav.

Pirnat: Spremeniti je treba ustavo

Mnenja o odločitvi ustavnega sodišča so različna, težave pa vidi tudi dekan pravne fakultete Rajko Pirnat. Kot je povedal za 24UR ZVEČER, sta težavi dve. Prva je, kako priti do ratifikacije arbitražnega sporazuma brez referenduma, ki bi lahko imel neugoden rezultat, in na drugi strani, ''kaj če bo arbitražna odločitev taka, da bo povzročila neskladje z ustavo, kar ustavno sodišče samo, na koncu svoje obrazložitve tudi v večinski odločbi pravi''. Kot je ustavno sodišče jasno reklo, arbitražni sporazum sam po sebi še ni protiustaven. Težava je namreč v tem, da ni nujno, da bo pripeljal do take ustavnopravne razlage temeljne ustavne listine, kot jih je zdaj dalo ustavno sodišče; torej meja kot je bila 25. junija na kopnem in celoten Piranski zaliv.

Pirnat meni, da bo rezultat arbitražnega sporazuma lahko neugoden, in sicer v smislu, da potem, ko bi ga morali spremeniti v svoje nacionalne zakone,  bi bili ti zakoni v nasprotju z ustavo. Da obstaja ta možnost, je povedalo tudi ustavno sodišče, ki DZ zato svetuje, naj spremeni ustavo.
Po dekanovem mnenju bi Slovenija, če sporazum ne bi bil ratificiran, v mednarodnem ugledu utrpela zelo veliko škodo.

Videli nas bodo kot tistega, ki nasprotuje nekemu normalnemu, mirnemu reševanju tega spora, ki na vsak način trmasto vztraja pri svojem in ni pripravljen sprejeti odločitve, ki temelji na mednarodnem pravu. Pirnat zato meni, da si tega ne moremo privoščiti, zato je treba vse pripraviti tako, da se tveganje morebitne neratifikacije oziroma razveljavitve ratifikacije čimbolj zmanjša. ''To pa po mojem mnenju pomeni spremeniti ustavo zdaj, zapisati možnost takega arbitražnega sporazuma in njegovo ratifikacijo z dvotretjinsko večino,'' je prepričan Pirnat.

Bučar: Moje mnenje ostaja enako

Starosta slovenske politike France Bučar ni spremenil mnenja glede arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, za katerega meni, da je slab za Slovenijo. Kot je dejal, ne gre za to, da bi bil sporazum vprašljiv z ustavnega vidika, temveč je vsebinsko nesprejemljiv.

Kot je še pojasnil, torkovo odločitev ustavnega sodišča v zvezi z arbitražnim sporazumom še preučuje. Vendar pa, kot je poudaril, "ne gre za vprašanje, ali je sporazum o arbitraži sprejemljiv z ustavnega vidika". "To mislim, da ni problem; problem je v tem, da je v sporazumu že vnaprej vsebovana odločitev, ki ni sprejemljiva za nas. To je bilo moje stališče že prej in tako stališče imam tudi zdaj," je dejal.

Na kratko je komentiral tudi odločitev koalicije, da predhodni posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu ni več potreben. Dejal je, da je to zgolj "vprašanje taktike" in ponovil, da vsebina arbitražnega sporazuma in njegova ustreznost za Slovenijo nimata nobene zveze s presojo ustavnega sodišča.

Zame je to maček v žaklju

Na arbitražni sporazum se je odzval tudi dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je za hrvaški Globus povedal, da arbitražni sporazum dojema kot mačka v žaklju, saj Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega dostopa na odprto morje. Po njegovem mnenju ta sporazum prelaga reševanje mejnega vprašanja na nekaj let, do vstopa Hrvaške v EU, in prenaša odgovornost Pahorjeve vlade na njene naslednike, s tem pa tudi na prihodnje generacije Slovencev.