Sviz po podpise, ministrica za sistemsko rešitev: v nekaj letih enkrat več odločb za učno pomoč

Za omenjene učence je, kot navajajo, pomembno, da jih poučujejo visoko motivirani in usposobljeni učitelji, "katerih strokovno delo je tako finančno kot družbeno ustrezno ovrednoteno".

Omenjeno izjavo je v ločeni izjavi podprlo tudi Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, v katerem opozarjajo zlasti na nedopustnost neplačevanja učne pomoči. Pri tem jih najbolj moti, da je ministrstvo šole o neplačevanju obvestilo med samim šolskim letom in jih tako postavilo v "izredno težak položaj".

Ministrica za sistemsko rešitev

Šolska sindikata Sviz in VIR sicer na današnjem sestanku z ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar nista dobila zagotovil, da bo ministrstvo umaknilo 10 milijonov evrov težke varčevalne ukrepe v šolstvu. Sviz bo zato začel zbirati podpise, niso pa izključeni niti protesti pred vlado. Ministrica poudarja, da gre le za začasen ukrep.

Kot je povedal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, bo sindikat podpise začel zbirati v torek po seji svojega izvršilnega odbora, ki naj bi sprejel takšen sklep, šlo pa bo za peticijo, s katero bodo opozorili na zgrešeno politiko varčevanja v šolstvu.

Če bodo varčevalni ukrepi ostali tudi v predlogu rebalansa proračuna, ki naj bi ga vlada v DZ posredovala konec januarja, bodo člani Sviza po besedah Štruklja svoje nezadovoljstvo izrazili tudi z demonstracijami pred vlado.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Setnikar Cankarjeva je po sestanku podarila, da so ukrepi, ki so začeli veljati 1. januarja, začasni, in sicer dokler ne sprejmejo rebalansa proračuna za leto 2015, ki naj bi ga DZ sprejemal februarja.

Obema sindikatoma je sicer na današnjem sestanku povedala, da so varčevalni ukrepi v šolstvu potrebni zaradi pomanjkanja sredstev. Pri tem je izpostavila, da so bili ukrepi sprejeti tudi zato, ker se ministrstvo ni odločilo, da gre v zmanjševanje zaposlenih v šolstvu.

Posebno pozornost so danes posvetili ukrepu neplačevanja učne pomoči učencem s posebnimi potrebami. Po besedah ministrice sindikata in ministrstvo pri tem ostajata na različnih bregovih, se pa vsi strinjajo, da je treba zadevo reševati tudi sistemsko. Podatki namreč po njenih besedah kažejo, da se je število letnih odločb, ki jih učencem izda Zavod RS za šolstvo, od leta 2005 povečalo za več kot 50 odstotkov. "Zato je treba v sistemu izdajanja odločb temeljito prevetriti vse postopke," je dejala.

Sekretar Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) Bojan Hribar je v izjavi ocenil, da je ministrstvo z ukinitvijo plačila učne pomoči poseglo v veljaven dogovor, ne nasprotuje pa temu, da se to vprašanje rešuje tudi s sistemskimi ukrepi. Štrukelj pa je dodal, da v Svizu vztrajajo, da ministrstvo omenjeni ukrep odpravi takoj in da se učiteljem plača delo, ki ga opravijo.

Visokošolska kakovost "na klancu" in samo še navzdol
 
Na varčevalne ukrepe so se znova odzvali tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) in v pisni izjavi opozorili, da bodo posledice varčevanja najbolj prizadele socialno najšibkejše skupine, predvsem na nižjih ravneh izobraževanja. Na ŠOS želimo pred sprejemanjem kakršnih koli ukrepov na področju terciarnega izobraževanje opozoriti predvsem na to, da se bo še dodaten upad sredstev poznal na kakovosti izobraževanja, kjer se varčevanje že pozna. Menimo, da bi okrepitev sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu imela tudi pozitivne finančne učinke.
 

Na ŠOS vidijo skrbi v grožnji po upadu kakovosti, predvsem v visokem šolstvu. "Visoko šolstvo se že leta podreja nareku varčevalnih ukrepov, s čimer vlade dosledno kršijo lastne zaveze po večanju sredstev, namenjenih izobraževanju, znanosti in razvoju," navajajo v ŠOS in dodajajo: "Tudi študenti se zavedamo, da sredstva niso neomejena in jih je potrebno skrbno razporejati, vendar vidimo rešitve drugje. Prvo sistemsko rešitev vidimo v zmanjšanju števila študijskih programov." Tako so prepričani, da bi v primeru, če bi število programov omejili in financirali najboljše, s prihranki zagotavljali tudi večjo kakovost.

Prav tako opozarjajo, da bi se moral z bolonjsko reformo študij skrajšati, a se je v Sloveniji še podaljšal. "Neustrezno prenovljeni programi in še vedno nesprejeto nacionalno ogrodje kvalifikacij študij sistemsko podaljšujejo na 5 let, kar posledično pomeni masifikacijo podiplomskega študija (na 2. stopnji), za kar pa ni zagotovljenih ustreznih sredstev. Z evalvacijo bolonjskih programov in primerno rešitvijo znotraj ogrodja kvalifikacij, bi organizacijsko in finančno razbremenili podiplomski študij," še navajajo v ŠOS.

Visokošolski sindikati ne izključujejo stavke

Na novinarski konferenci Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) z vseh treh javnih univerz in Konfederacije sindikatov Pergam je Marko Marinčič povedal, da kot reprezentativni sindikat upravičeno pričakujejo odziv ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ob tem je komentiral sindikalno-vladni dogovor o plačah, glede katerega je imel VSS zadržano stališče že med pogajanji.

"Občutek imamo, da je vlada ta dogovor sprejela s figo v žepu. V trenutku pogajanj, ko sem postavil ministru za finance Dušanu Mramorju vprašanje, ali misli univerzam zagotoviti sredstva za poplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, je bil njegov odgovor, da je to problem resorne ministrice," je pojasnil in zatrdil, da to niso bila samo pogajanja s "figo v žepu", ampak jim je v tistem trenutku Mramor "figo pokazal v obraz".

Očitno je vlada računala, da bo lahko primanjkljaj prevrnila nazaj zlasti na nekatere posredno financirane uporabnike, med njimi še posebej na visoko šolstvo in znanost, tudi na zdravstvo, skratka na tiste, ki jim že tradicionalno jemljejo. Vse to po oceni Marinčiča pelje k vpeljavi šolnin v visokem šolstvu.

Predsednik Pergama Janez Posedi pa je spomnil, da je vlada že v rebalansu proračuna 2014 izjemno zarezala v visoko šolstvo in ker takrat univerze po oceni sindikatov niso nudile dovolj odpora, se ta situacija nadaljuje.