'Učitelji so postali čistilke, redarji, psihologi': sledi utrujenosti že vidne

Jelka Velički, učiteljica na OŠ Antona Aškerca, je na novinarski konferenci SVIZA, kjer so ministrico za izobraževanje Simono Kustec pozvali k posluhu, uvodoma povedala, da je stisk med zaposlenimi v šolstvu veliko. 

"V pomladnih mesecih smo se učitelji soočali z neštetimi stiskami učencev, staršev in tudi svojimi in to ni bilo preprosto. Po prvem mesecu pouka v novem šolskem letu skrbi še vedno ostajajo. Skrbi nas za vsakega, ki bi zaradi bolezni ostal doma. Vemo namreč, da pouk na daljavo ne bo mogel nadomestiti pouka v živo. Povečujejo se primanjkljaji v znanju in pričakovanja, da se z malo truda doseže več. Nihče od učiteljev si ne želi več pouka na daljavo. Sledimo priporočilom NIJZ, ker si nihče ne želi pouka od doma. A naš glas bi morali slišati." 

'Učenci niso kot mize v gostinskem lokalu'

Trenutne razmere namreč povečujejo obremenitve vseh zaposlenih v šolstvu na vseh ravneh, poudarja. Povečane obremenitve puščajo sledi utrujenosti že po prvem mesecu šolskega leta, poudarja. Šolsko uro so zdaj dodatno zaposlili številni ukrepi, pripoveduje. Učitelji smo prevzeli številne vloge, neprestano bi morali biti z učenci. Vsak po svojih močeh se trudi, da zagotavljamo zdravo okolje za učence, pravi. Ob tem pa še vedno niso prepričani, ali so ob vseh priporočilih res vse naredili dovolj dobro in ali je to sploh možno. "Učenci in učenke namreč niso kot mize v gostinskih lokalih, razdalje med njimi ne moremo določiti na začetku delovnega časa. Dovoliti jim moramo gibanje in pogovore, saj ostajajo v učilnicah vse dopoldne." Izvajanje pouka in govoriti z masko, ni preprosto, povečan napor za glasilke praktično čutimo že vsi učitelji, še dodaja. Soočajo se tudi z burnimi odzivi staršev na priporočila, katerih avtorji niso, poudarjajo. Vsi bi morali preseči meje egoizma, pozivajo. "Nismo proti priporočilom, a ne smemo prezreti reka, da papir prenese vse. Kdo bo nosil odgovornost, če se vsega napisanega na papirju preprosto ne da zagotoviti in se bo zgodilo najhuje? Vse naredimo, samo da bi ohranili zdravje in pouk v učilnicah. Žalosti nas poplava različnih informacij, ki povzroča zmedo. Očitno smo spregledani in ministrstvo pozablja na nas." 

'Dijaki šolo doživljajo kot zapor'

Jože Brezavšček, učitelj na ekonomski gimnaziji v Radovljici, je poudaril, da če državo res skrbi zaščita, bi za maske morala poskrbeti država. A prav zaradi mask je komunikacija med dijaki in učenci okrnjena in predvsem upočasnjena, opozarja. Ure so zato manj učinkovite in efektivne, očitne težave se pojavljajo predvsem pri pouku tujih jezikov, pravi. Kot opaža, dijaki šolo doživljajo kot zapor, tudi učitelji so zelo izpostavljeni, ker morajo nadzorovati gibanje dijakov še med odmori. Zato svojih odmorov praktično nimajo, komaj jim uspe obiskati toaletne prostore, pripoveduje. Obremenitev zaposlenih je tako zelo visoka, učitelji pa niso vključeni pri sprejemanju ukrepov. Tudi starši opozarjajo, da so protokoli za odraščajočo mladino nevzdržni.

Petra Koritnik iz ljubljanskega vrtca Jarše pa je povedala, da jih veseli, da ministrica nenehno opozarja, da pedagoški proces v šolah in vrtcih dobro teče. A hvala in besede žal niso dovolj, pravi. Kot je povedala, ministrici zamerijo, da se v poletnih mesecih ni niti enkrat pozanimala, kako potekajo pedagoški procesi v vrtcu. Poudarjajo, da ministrica ne ve, kako poteka delo v vrtcih in kako dodatno so jih obremenili. Pozivajo jo k resnemu pogovoru in da se spozna z delom pedagoških delavcev tudi v praksi. Zahtevajo takojšnje sodelovanje in dialog ter ustrezno vrednotenje dodatnega pedagoškega dela v teh razmerah. Pravijo, da tako ne gre več naprej: "Od nas zahtevate, da smo v trenutni situaciji čistilke, varnostniki, psihologi, redarji in še bi lahko naštevali. To je pedagoški kriminal in tega ne bomo več dopuščali."

Zahteve SVIZA, ki so jih naslovili na ministrico za izobraževanje