Učenke, dobrodošle v novem šolskem letu

Kdo (vse) je odgovoren za vedenja fantov in moških?

Medtem ko so dekleta v šolsko leto v nekaterih šolah vstopila ob poznavanju (in kot smo lahko slišali, ob razumevanju) šolskih pravilnikov, ki jim prepovedujejo lakiranje nohtov, barvanje las, nošenje mini kril in kratkih topov z ozkimi naramnicami, saj da lahko s tem vznemirjajo hormone sošolcev in jim otežujejo sledenje pouku ter pridobivanje znanja, se nam je lahko zazdelo, da je udeležba žensk v šolskem sistemu še vedno globoko dojeta kot anomalija, posebnost, ki se je zgodila in v nobenem primeru ne pomeni enake obravnave učenk napram učencem. Zakaj potem nihče ne pomisli na hormone deklet? Zakaj se dekleta že kar vnaprej neposredno krivi za slabo pozornost fantov, ki gre na njihov račun samo zaradi njihovega telesa? Ali nam na tak način potem lahko uspe uspešno učiti dekleta, da njihova življenjska vrednost ni odvisna od zapeljivosti telesa? Da njihov videz ni njihov glavni atribut? Zakaj predpostavljamo, da se dekleta urejajo zato, da bi ugodila pogledu fantov? Zakaj se fante stereotipizira v neobrzdane divjake? Kaj učimo mlade o osvajanju in snovanju odnosov, če pristajamo na takšne diskurze? Če pristajamo na tako očitno stereotipiziranje ... 

Ob pojavu izjav in pravilnikov, ki so omogočali javno razgrnitev nekaterih problemov, bi morali videti priložnost za takojšnjo sistemsko ukrepanje – odločitev, zavezo in ukrepe, ki bi prevetrili kurikulum, reflektirali delovanja prikritega kurikuluma in skušali z znanjem opolnomočiti vse, ki z otroki tvorijo procese vzgoje in izobraževanja (torej tudi starše in vso šolsko osebje). Samo tako bi bil lahko vstop v naslednje šolsko leto resnično enak za vse. Namesto tega so mlada dekleta dobila sporočilo, da je pravzaprav od same sreče odvisno, če se bodo lahko kdaj oblekle mini krilo v šolo, si nalakirale nohte in pobarvale lase (zase, ne za sošolce). 

Šola in splet

Poleg šole mladostniki in mladostnice večji del svojega vsakdana preživijo na spletu, pri čemer je dobro poznano in raziskano dejstvo, da je epidemija ta čas še povečala, negativne vplive spleta pa poglobila. Splet postaja javni prostor, v katerem so – znova – najmanj varne ravno deklice in ženske. Raziskava, ki so jo pred meseci izvedli na Fakulteti za družbene vede, je potrebo po obravnavi učinkov spleta skozi prizmo spola potrdila – dekleta v veliko večji meri kot fantje trpijo zaradi primerjanja z drugimi (z drugimi se primerja 74 odstotkov srednješolk in 33 odstotkov srednješolcev) in so tudi bolj pogosto nezadovoljna s svojim življenjem (kar dve tretjini deklet ob eni tretjini fantov meni, da so življenja drugih glede na objave na družbenih omrežjih boljša). 

Ob tem žal res ni težko ugotoviti, da ženske tudi spletno nasilje doživljajo pogosteje od moških (ki so sicer izpostavljeni tudi blažjim oblikam spletnega nasilja, kot sta denimo žaljenje in sramotenje). Že z nekaj kliki se lahko prepričamo o tem, da so ženske skupina, ki je deležna tudi organiziranega, incelskega gibanja, ki ne želi žensk le izriniti iz novo nastajajočega javnega prostora, ampak tam mirno širi svoje dogme, ki jih pomaga kovati Jordan Peterson, velik ideolog branilcev pravih odnosov in pravih vlog moških in žensk. Po njegovem mnenju so za nasilje nad ženskami pravzaprav krive ženske, ki so s svojimi načini izbiranja partnerjev, ki pripadajo najvišjim družbenim slojem, vihale nos nad tistimi, ki so ostali samski. Vse to bi po mnenju slavnega guruja rešila prisilna monogamija. Po mnenju slavnega guruja bi bilo poleg omejevanja izbire oblačil zaželeno govoriti učenkam še o tem, da je njihova avtonomija glede odločanja o sklepanju partnerskih vez nepomembna in celo škodljiva. Te neznane in neukrotljive ženske, ki predstavljajo vir vsega kaosa in nevarnosti, je tako potrebno nenehno nadzorovati, jim zapovedovati in kar namesto njih odločati o njih ter njihovih telesih. 

Srečno v novo šolsko leto, drage učenke!