Učitelji: Nabiranje snovi poglablja frustracijo otroka, sprotno učenje reši vse težave

Že pred krompirjevimi počitnicami so učitelji učence opozarjali, naj se spočijejo in počasi začnejo z učenjem, saj v naslednjih mesecih sledijo preverjanja znanja. Zato so se nekateri učenci že med počitnicami organizirali in pričeli z učenjem. "Predmete smo razdelili po dnevih in jih počasi ponavljali," razlaga Karin, mama devetletnega Teodora. Tudi malček potrdi, da se je in se še vedno uči vsak dan po eno uro. Pri tem mu pomagajo domače naloge, ki jih rešuje sproti. Pa tudi: "Mami mi naredi teste in postavlja vprašanja." Karin pravi, da je Teodor na ocenjevanje dobro pripravljen, kakšni pa bodo rezultati, se bo pokazalo v naslednjih dneh. 

Učitelji pravijo, da tako kot vsako leto imajo tudi letos učence, ki so zelo uspešni in tiste, ki jim gre nekoliko slabše. Učiteljica zgodovine Anita Mirjanić pravi, da je pomembno, da se učne težave hitro zazna in se nudi pomoč. "Sprotno učenje je tisto, ki reši marsikatero težavo. Če se snov nabira ali nerazumevanje poglablja, se s tem poglablja tudi frustracija otroka."

Pomembno je, da učenci snov razumejo

Mirjanićeva opaža, da se učenci ne znajo učiti, nimajo razvitih veščin učenja in imajo včasih izkrivljeno podobo o tem, koliko znajo. "Včasih so njihova pričakovanja zelo visoka, izplen pa slab. Na naši šoli že nekaj let poteka projekt Učenje učenja." Na teh delavnicah učencem predstavijo različne tehnike in metode učenja, pomnenja ter utrjevanja snovi. 

Ker Anita uči zgodovino, pravi, da je pomembno, da učenci snov razumejo. "Torej pomembno je, da razumejo čas, v katerem se je kaj zgodilo, kaj so bili vzroki za dogodek in kakšne so bile posledice. Če se dogodek še aktualizira, torej poveže s sedanjostjo, bo učencem lažje, saj imajo s tem izkušnjo." Dejstvo pa je, da če učenec snov razume ne glede na to, za katero snov gre, mu bo lažje in bo potreboval manj časa za učenje. Učencem na srce polaga, da se naj ne učijo na pamet, ker to večkrat vodi v razočaranje pri ocenjevanju znanja, saj manjka razumevanje. "Pri utrjevanju si naj otrok odgovori na vprašanja, kot so zakaj, kaj so vzroki, kaj so posledice ipd."

Tako Mirjanićeva kot tudi učiteljica Nina Oblak se strinjata, da starši lahko na zabaven način pomagajo učencu pri učenju. "Lahko skupaj izdelate didaktično igro in jo igrate. Z otroki pojdite na sprehod in se o snovi pogovarjajte. Včasih je pomembno, da otroku pustite, da se uči sam v miru." Zelo pomaga predvsem, če ima otrok načrt. Tako točno ve, kdaj je čas za učenje, igro, gledanje televizije in spanje. Predvsem pa Oblakova nagovarja starše, naj se zavedajo, da so otroku vzor. "Učenje naj bo prijetno in naj ne predstavlja prevelikega bremena."

Na kakšen način pa učencem približajo snov, da si jo ti lažje oziroma boljše zapomnijo? Mirjanićeva razlaga, da je to odvisno od učne snovi same, da pa imajo mlajši učenci radi kartončke, igre spomina in vlog ali doživljajsko učenje. Pri starejših opaža, da prisegajo na klasična utrjevanja ali na utrjevanje skozi debato, kjer vrednotijo dogodke ali osebe, razmišljajo o tem, kako bi sami ravnali v situaciji. 

Oblakova pravi, da so lahko učitelji in učenci pri utrjevanju snovi lahko zelo ustvarjalni. "Pomembno je, da vemo, kaj utrjujemo in to izpeljemo na zabaven in drugačen način." Sama z učenci snov utrjuje predvsem tako, da morajo najmlajši poleg možgančkov uporabiti tudi svoje telo. "Na primer delo po postajah, štafeta, izdelovanje iger ali igra vlog."

 'Trenutna situacija v šolstvu ni ugodna'

Oblakova ugotavlja, da trenutna situacija v šolstvu ni ugodna. Večina učiteljev si prizadeva, da bi bile šole odprte. "Hkrati smo učitelji zaskrbljeni, saj delo pod takimi pogoji in s takimi ukrepi marsikaterega učenca postavi v nelagoden položaj. Pomembno je, da se učitelji zavedamo naše vloge in ne glede na vse delamo v dobrobit otrok."

Šolsko leto se je začelo v učilnicah in ob ponovnih zaostrovanjih ukrepov so šole ostale odprte, za kar se je zavzemala tudi šolska ministrica. Očitki nekateri staršev pa letijo predvsem na to, da se okužbe drastično širijo ravno v šolah. Mirjanićeva pravi, da prav vsi, ki so del šolskega sistema, želijo pouk v šolah. "Upoštevanje epidemioloških ukrepov je postalo del vsakdanjega življenja in učenci so se temu zelo hitro prilagodili. Osebno menim, da je šole lažje zapreti kot nato odpreti, ker virus bo med nami najverjetneje še nekaj časa."

Prav tako razlaga, da so raziskave, ki so bile opravljene med učenci v času zaprtja potrdile, da učenci pogrešajo razlago učiteljev, druženje in šolski utrip, tako da je šola na daljavo lahko skrajni ukrep. Pomembneje se ji zdi upoštevanje ukrepov in prizadevanje vseh, da ostanejo zdravi in v šoli. Pravi, da je prednosti v šoli ogromno. "Od same socializacije otroka, razlage v živo do skupinskega in izkustvenega učenja, da o tem, da je doma nemogoče izvajati eksperimente, peti v zboru, slikati na platno ali skakati čez kozo ne izgubljam besed."

Dodaja, da so pomembni tudi drugi vidiki šole, ki niso v prvem planu, a so zelo pomembni: prva simpatija, prijateljstva, učenje reševanja konfliktov, medsebojno tekmovanje in sodelovanje ter izkušnje empatije. Oblakova Letos uči drugi razred, najmlajše, pri katerih pa opaža, da večjih odstopanj v znanju ni zaznati. Seveda so učenci na začetku leta potrebovali več časa, da so se navadili na šolo in šolsko delo. Ugotavlja, da je bilo takrat zaznati primanjkljaj predvsem pri zbranosti, pozornosti in organiziranosti. "Več časa smo potrebovali tudi za utrjevanje poteznosti in prepoznavanja črk, saj so v prvem razredu večino črk spoznali na daljavo."

Največ pomanjkljivosti vidi v komunikaciji in prilagajanju, saj so bili učenci prejšnje šolsko leto delati od doma, kjer so večini pomagali starši. Razredna dinamika pa je drugačna pravi, saj morajo učenci počakati, se prilagoditi in tudi pomagati. "Verjamem, da jih bodo izkušnje naučile tudi to."

Tudi Karin se strinja, da je šolanje v šolah bolje kot od doma, saj učitelji na pravi način razložijo snov, starši pa so tukaj zgolj za pomoč in utrjevanje. Pri šoli na daljavo je bil seveda večji del bremena preložen na starše. Teodora pusti samega, da se v miru in tišini uči ter ponavlja snov. Ko pa se približuje ocenjevanje mu običajno sestavi test, največkrat pri matematiki in slovenščini, pri ostalih predmetih pa ga ustno preverja. V zadnje pol leta pravi, da so največkrat vadili poštevanko. "Ker jo bo moral znati celo življenje in že nas so učili, da če te nekdo zbudi sredi noči, moraš poznati odgovor na zastavljen račun. Najpogosteje ustno preverjam znanje otroka, besedišče tujih jezikov pa najpogosteje ponavljamo skozi igro ali pa med vsakdanjimi opravili."

Velik primanjkljaj zaznava tudi pri obisku predstav in podobnih ustanov, saj učenci niso imeli možnosti, da bi z razredom obiskali na primer lutkovno gledališče, kakšen muzej in znanje pridobivali tudi s tega vidika. Zato pa je predvsem krivo zaprtje šol prejšnje šolsko leto. 

Resnozabavna spletna učilnica 5ka

Učenci svoje znanje lahko utrjujejo tudi s spletno zabavno učilnico 5ka, ki je dostopna na VOYO. Mirjanićeva pravi, da je 5ka dobra, ker nima balasta, ampak je osredotočena na bistvo. "Poleg tega s(m)o vsi učitelji, ki s(m)o soustvarjali 5ko, zelo ustvarjalni. Učenje ni samo dolgočasna snov, ki nima smisla. Učenje s 5ko je razumljivo in predvsem prikazano na zelo doživet način."

Učencem in njihovim staršem jo priporoča zato, ker na zabaven in jedrnat način ter podprt s slikovnim gradivom razloži snov. "5ka je lahko odlična uvodna motivacija ali utrjevanje predelane snovi. Zakaj bi moralo biti učenje resna stvar, če pa je lahko zabavno in zanimivo. In prav to je 5ka." Oblakova vsem otrokom priporoča, da si naj namesto risanke ogledajo 5ko, saj je zabavna in poučna. Otrok si sam izbere predmet in snov, ki mu dela preglavice in jo začne utrjevati.