Učenci v katoliški OŠ že septembra

Gre za osnovno šolo (OŠ) Alojzija Šuštarja v Ljubljani. Kot je povedala njena ravnateljica Marina Rugelj, so pobudo za šolo predvsem iz vzgojnih vidikov dali starši. V Sloveniji sicer že delujejo štiri katoliške gimnazije, starši pa so po besedah Rugljeve začutili potrebo po ustanovitvi osnovne šole na enakih temeljih, "saj je z vzgojnega vidika do gimnazije lahko že veliko zamujenega".

S poukom bodo začeli 1. septembra

Ljubljanska nadškofija je pobudo vzela za svojo. Najprej so oblikovali pripravljalni odbor, ki je pripravil program devetletne osnovne šole. Program je julija 2007 potrdila tudi država, s čimer je postal javno veljaven, s strani države pa bo financiran v višini 85 odstotkov. Ostalih 15 odstotkov bo zagotovila nadškofija, ki bo poskrbela tudi za infrastrukturo. Starši bodo tako kot v državnih šolah plačevali le nadstandard. V primeru, da starši ne bi zmogli plačevati, pa bo obstal sklad za pomoč družinam. Rugljeva razlaga: "Držimo se načela ustanovitelja zavoda škofa Jegliča, ki se je odločil, da nihče ne sme ostati zunaj šole zato, ker si tega ne bi mogel privoščiti."

Ravnateljica pravi, da je ljubljanska nadškofija osnovno šolo poimenovala po lani preminulem upokojenem ljubljanskem nadškofu Alojziju Šuštarju. Kot peta enota v okviru Zavoda sv. Stanislava je bila uradno ustanovljena 1. septembra 2007, od takrat pa potekajo temeljite priprave. Tudi učiteljski kader za prvo triletje je že izbran, s poukom pa bodo začeli 1. septembra. V okviru OŠ Alojzija Šuštarja bodo sprva delovali dva prva, en drugi in en tretji razred.

Verouk bo obvezen predmet

Posebnost katoliške osnovne šole je verouk kot obvezni predmet. Tudi sicer bo to šola krščanskih vrednot in prakse. Šolsko leto bodo začeli in zaključili z mašo, posebej pa bodo obeleževali tudi cerkvene praznike.

Za razliko od ostalih osnovnih šol nimajo šolskega okoliša, zato se lahko vpišejo otroci iz vse Slovenije. Zanimanje so izrazili pretežno starši iz Ljubljane in širše okolice. Kot je lanskega decembra pokazal tudi informativni dan za starše in otroke, je interes spodbuden. Rugljeva pojasnjuje, da bo o konkretnih številkah mogoče govoriti februarja, ko se bo začel vpis.

Šola bo prvi dve šolski leti predvidoma gostovala v prostorih škofijske gimnazije, v načrtu pa je zidava nove šole v neposredni bližini Zavoda. Poleg možnosti jutranjega varstva bodo lahko učenci v prostorih Zavoda opravljali tudi vrsto drugih interesnih dejavnosti, kar bo delno razbremenilo starše.

Vzgojni vidik bodo na šoli razvijali v sodelovanju s starši, ki bodo lahko obiskovali tudi šolo za starše. Poleg športnih, kulturnih in podobnih dnevov bodo v okviru šole potekali družinski dnevi, v zadnjem triletju pa bodo pripravili tudi dneve duhovnosti po zgledu škofijske gimnazije.

Čeprav ne gre za popolno novost v Sloveniji, pa velja omeniti izbirni predmet latinščine v zadnjem triletju. Rugljeva meni, da je latinščina poleg same tradicije in kulturne preteklosti zelo uporabna, ker olajša učenje ostalih jezikov.

"Današnji otroci potrebujejo šolo, ki jim bo ponudila novo izkušnjo z naravo, ki je mnogi nimajo priložnosti dobiti v svojem domačem okolju, zato bomo učencem ponudili veliko gibanja in učenja na prostem," pravi Rugljeva.

Posebnost šole Alojzija Šuštarja bo tudi nov predmet praktikum v zadnjem triletju, ki bo dajal večji poudarek praktičnim znanjem. "Rekli smo, da mora šola otroke naučiti ne samo teoretičnega znanja, ampak tudi, da bodo znali zamenjati žarnico ali zašiti gumb," odločitev utemeljuje ravnateljica. V Zavodu ima glasba posebno mesto, zato bo veliko pozornosti posvečene tudi umetniškim dejavnostim.

Bo katoliška zbudila manj dejavne javne šole?

Na direktoratu za vrtce in osnovno šolo, ki deluje v okviru ministrstva za šolstvo in šport, menijo, da imajo tudi v sedanji devetletki na voljo vse teoretične možnosti za več praktičnih znanj, "le da jih nekatere šole bolj prakticirajo, druge pa manj". Če pa bo obstoj katoliške devetletke zbudil še tiste manj dejavne javne šole, bo to v dobrobit vsega slovenskega, predvsem javnega šolstva, so prepričani.

Prav tako obstaja možnost sodelovanja med šolskimi institucijami in novo osnovno šolo. Na direktoratu, kjer poudarjajo, da so šole avtonomne in se po lastni presoji odločajo za sodelovanje z lokalnim okoljem in za partnerstvo z različnimi institucijami, so pojasnili, da bi bile "dobrodošle medsebojne hospitacije učiteljev in posveti ter s tem prenašanje elementov dobre prakse."

Prulski ravnatelj v katoliški OŠ ne vidi bistvenih koristi

Ravnatelj OŠ Prule in pisatelj Dušan Merc meni, da je odločitev o ustanovitvi katoliške osnovne šole povsem legitimna, čeprav v tem ne vidi bistvenih koristi. Z vzgojnega vidika gre namreč za isti civilizacijski krog državnih šol, kjer "morajo biti vrednote pravzaprav identične". Zato je Merc začuden, "da cerkvene oblasti ne verjamejo v državo v kateri živijo in da je državna šola popolnoma normalna šola". Zanj je tako dejanje ljubljanske nadškofije nekakšna "nezaupnica državi".

Merc sicer meni, da bi bilo pošteno program takšne šole financirati stoodstotno. Sedanja ureditev financiranja programov zasebnih šol je po njegovem plod določenih ideoloških zavor. Merc nasprotuje "segregaciji" otrok in staršev, saj "so starši teh otrok ravno tako davčni zavezanci kot vsi ostali."

Ravnatelj je sicer prepričan, da se bo tudi katoliška osnovna šola postopno prilagodila okolju in postala podobna državnim. Po njegovem mnenju ustanovitev še ene šole v ljubljanskem okolišu ne predstavlja grožnje ali dodatne konkurence, ki je že tako ali tako "kruta in pogosto nepoštena".

Merca rahlo skrbi, da se v določenih vprašanjih glede na verske vsebine utegne v katoliški šoli pojaviti dogmatizem na naravoslovnem področju. Po drugi strani pa kot modro označuje odločitev, da bodo v novi šoli dajali večji poudarek praktičnim vsebinam, saj je javna šola po njegovem "postala intelektualistična in zato vzgojno precej neuspešna". Zato pa Merc v pouku latinščine ne vidi bistvene prednosti, saj bo koristila predvsem nadarjenim otrokom.