Oče bolnišnico krivi za smrt petletnega sina

Hudo dehidriran, kako je to mogoče, a straši ne vedo da tudi otrok mora piti vodo, sokove, ne samo oni.

Bolnik

Bolnik

Nabru, … ne vem, če sta starša ravno prikrivala, da je imel Bor cel kup zdravstvenih težav. Spomnim se, da je bilo med sodnim postopkom rečeno, da zdravnice ne obtožujejo, da je »ubila« Bora, pač pa, da mu je odrekla možnost preživetja. To so sicer pravni manevri, ki pa, gledano na splošno, ne spremenijo ničesar. In seveda se strinjam s tabo, ko praviš, da se vsak lahko zmoti. Problem pa nastane, če tega noče priznati, ali, če tega ne prizna pravočasno. Bolečina ob izgubi otroka je po mojem tako grozljiva in nevzdržna, da me prav nič ne čudi, da sta se starša toliko let mrcvarila. Tudi to, da sta po medijih jokala in se izpostavljala, je za moje pojme izkaz njune neomajne odločenosti, da bosta ne glede na ceno, dosegla priznanje zdravniške stroke, da je pri Boru naredilo napako. Enostavno nista mogla sprejeti, da Bora ni več in še tako racionalne razlage ne morejo ustaviti njune agonije. Spomnim se primera iz Bosne, ko je 5-letni fantek padel z balkona iz 4. nadstropja v bloku. Hitro so ga odpeljali na urgenco, vendar je po nekaj urah umrl. Mama je bila v trenutku nesreče v kuhinji, očeta ni bilo doma, saj je bil na službeni poti. Na urgenci so se zbrali mnogi sorodniki in, ko so zdravniki obvestili mamo, da je fantek umrl, je mama izginila. Iskali so jo, bila je noč. Zjutraj pa so jo našli obešeno na drevesu v bližnjem parku. Skratka z izkušnjo izgube otroka je res težko živeti in ni mogoče tako zlahka obtoževat staršev, da hočejo kaj iztržit iz smrti njunega otroka. Preprosto gre za to, da zdravstvo prevzame odgovornost, prizna napako, se opraviči staršem in jim ponudi odškodnino. Ker povrnitev v prvotno stanje v naravi ni možna, je torej edino zadoščenje za prestane muke v pravnem smislu odškodnina. In verjamem, če bi zdravstvo pravočasno IN pravilno ukrepalo, potem bi sebi in staršem prihranili marsikaj. Tudi v tem primeru… popolnoma nerazumljivo in zame nesprejemljivo je, da oče ni mogel nikogar priklicati 5 min po tem, ko so se oglasili aparati, in to na intenzivni negi.

Še en primer, ki pa je izjemno odmeval tudi širše – v EU in sicer zadeva Šilih, ki je pogosta učna snov na evropskih univerzah in v strokovnih učbenikih. Zakonca Šilih, ki sta se morala soočiti s tragično usodo svojega sina, sta dosegla že precej več. Zaradi svojega poguma, jeklene volje in vztrajnosti sta tlakovala pot posameznikom s primerljivimi zahtevki. Hkrati pa je njuna pritožba omogočila, da je Evropsko sodišče v precedenčni zadevi pojasnilo državne obveznosti do vodenja poštenega, učinkovitega, neodvisnega, nepristranskega in hitrega postopka pri preiskovanju domnevno arbitrarnih posegov v pravico do življenja. Ne nazadnje pa je sodba v zadevi Šilih zacementirala civilizacijske standarde vladavine prava ne samo v slovenskem, ampak nasploh v širšem evropskem civilizacijskem prostoru. To pa je nekaj neprecenljivega. (več si lahko prebereš v IUS INFO – dr. Jernej Letnar Černič: Zakonca Šilih in njuna pravica).

Saj ne more, 'sami sebe' ne bodo ovajali, zato nič ne odkrijejo.

Pri nas imamo veliko vrhunskih zdravnikov in odlične medicinske sestre. Problem so posamezniki, ki delajo samo zs lasten žep, pogosto povezani z nabavniki in politiki. Imamo veliko dobrega osebja in tudi dobre opreme,sistem pa je katastrofalno slab, ki dopušča vseh vrst deviacij in posledično so vrste, korupcija, napotizem, .... , skratka slabo zdravstvo.

ma če ste vi sestra, sm tud jst nuna!!! zakrit obraz, kvazi ime in 100x ponovljeno, da ste sestra - pajade!!! Konec koncu ima vsaka zgodba dve plati in klasično po Slov. nov. objavijo samo eno, pa še to pol po svoje, da bo ja še bolj tragično in žalostno - kaj pa je resnično??