Državni zbor sprejel 'Uberjev zakon'

Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, je predlagana novela zakona namenjena predvsem mobilnosti z uporabo digitalnih tehnologij, poenostavitvi sistema subvencioniranih vozovnic ter poenostavitvi pridobivanja vozovnice za kategorizirane športnike.

Medtem ko je koalicija soglasno podprla predlog novele, pa so ji ves čas ostro nasprotovali v opoziciji. Kot so poudarili v Levici, bi lahko Uber že sedaj pri nas opravljal taksi prevoze, "a tega noče pod pogoji, ki veljajo za vse ostale taksi prevoznike". Po njihovem mnenju je vlada deregulirala panogo v korist multinacionalke. Kot pravijo gre za "zakon, ki prinaša poslabšanje delovnih pogojev poklicnih taksi voznikov, pospeševanje prekarizacije in nelojalno konkurenco".

Kot navajajo, poslovni model Ubra in podobnih platform temelji na rezanju stroškov in t. i. outsourcingu. "Uber nima lastnih vozil in nima zaposlenih voznikov. Ima zgolj nadzor nad digitalno platformo, prek katere si z dumpinškimi cenami povsod po svetu poskuša zagotoviti monopol na trgu izvajanja taksi prevozov. To dosega s prenašanjem stroškov zagotavljanja storitev na delavce (nakup avtomobila, zavarovanje, gorivo, čiščenje, vzdrževanje itd.), zniževanjem njihovih dohodkov in zviševanjem produktivnosti z vsiljevanjem časovnih omejitev in nadzora, pri čemer mora na primer voznik Ubra v določenem času pobrati več kot enega potnika, če noče biti izključen iz aplikacije."

 Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije: V taksi prevozih je preveč prekarnega dela

Nasprotniki novele zakona poudarjajo, da taksisti v Sloveniji že dalj časa niso deležni najosnovnejših delavskih pravic. V Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije so povedali, da že leta opozarjajo na dejstvo, da je v taksi prevozih preveč prekarnega dela in premalo regulacije. "Namesto, da bi se lotili regulacije taksi prevozov, je Vlada Republike Slovenije v parlament poslala spremembo zakona, ki bo ne le poglobila obstoječe stanje, temveč celo omogočila nove oblike izkoriščanja delavcev, kar platformno delo, če ni ustrezno regulirano, vsekakor je."

Ob tem so izrazili zaskrbljenost, da gre za institut, ki bo dramatično spremenil trg dela v RS, "kar očitno Ministrstvo za delo ne skrbi, kljub temu, da se v okviru EU o tej tematiki na široko razpravlja". "Gre še za enega v nizu zakonov, ki povozi stroko, ki je škodljiv za delavce v Sloveniji in ki kaže na popolno odsotnost strokovne razprave. Ne drži namreč, da se morajo vozniki zaposliti pri podjetju, ki ima licenco za prevoz potnikov. Posameznik bo lahko pri nosilcu licence opravljal delo na katerikoli izmed podlag, sam status nosilca platforme pa je v zakonu povsem nedorečen," so poudarili.