Belorusija je v nasprotju s Slovenijo svojo kandidaturo za nestalno članico v Varnostnem svetu ZN napovedala že leta 2007. In več kot desetletje je bila v vzhodnoevropskem bloku brez konkurence. Dokler ni kandidature v času Janševe vlade – s Twitter objavo, polno emotikonov – naznanila tudi Slovenija. Belorusija je tako idejo o gladki zmagi brez konkurenčne države morala postaviti na stran.
Belorusija (takrat še kot republika v Sovjetski zvezi) se je Združenim narodom pridružila med prvimi, in sicer oktobra leta 1945. V varnostnem svetu je kot nestalna članica nazadnje sedela prav tako še v času Sovjetske zveze, in sicer leta 1974 in 1975. Za članstvo se je tokrat potegovala drugič.
Poleg naznanitve slovenske kandidature leta 2021, s katero je naša država Belorusiji napovedala konkurenco, pa se je položaj tekmice v mednarodni politiki spremenil tudi zaradi vojne v Ukrajini. Večja trenja v državi so se sicer začela že prej, ko so leta 2020 potekale predsedniške volitve. Proti aktualnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki je tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je takrat kandidirala Svetlana Tihanovska. Lukašenko je kljub visoki podpori Tihanovske slavil z 80 odstotki, a so podporniki opozicije ocenjevali, da njegova podpora definitivno ni bila tako visoka.
Začeli so zatrjevati, da so bile volitve ukradene. Kljub temu Lukašenko ni odstopil z vodilnega položaja v državi ter namesto tega z vlado sprejel več ukrepov in zakonov, zaradi katerih je morala opozicija zapustiti Belorusijo. Leta 2021 je tako ameriška nevladna organizacija Freedom House Belorusiji na 100-točkovni letvici demokratičnosti države dodelila 5 točk in jo označila kot avtoritativno državo.
Še nekoliko več pomislekov glede položaja Belorusije v mednarodnem prostoru je nato še pred februarjem lansko leto vzpodbudilo njeno sodelovanje z Rusijo. Ruskim silam je namreč Lukašenko dovolil, da beloruska vojaška oporišča na jugu države uporabijo za vojaške baze za napad na sosednjo Ukrajino.
Belorusija: Slovenija je začela prepozno
Kljub temu se je Belorusija na članstvo pripravljala dolgih 16 let, Slovenija pa leto in pol. Belorusija je pred glasovanjem tako večkrat izpostavila, da se je Slovenija na članstvo začela pripravljati prepozno in da ne vodi samostojne kampanje.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sicer v zadnjem letu opravila pogovore s predstavniki 150 držav, skupaj s kolegi pa so se pogovarjali s predstavniki skoraj 190 držav. Kot je povedala Fajonova, so veliko pozornosti namenili majhnim državam, med katerimi je precej takih, s katerimi Slovenija v preteklosti skorajda ni imela stikov.
Slovenija je izvajala pospešene diplomatske aktivnosti zlasti v Afriki ter odprla veleposlaništvo v Etiopiji, prvega sploh v podsaharski Afriki. Okrepili so se tudi stiki z azijskimi in južno- ter srednjeameriškimi državami. Pogovorov ni bilo le z Rusijo, Belorusijo, Sirijo, Afganistanom, Nikaragvo in Venezuelo. Na zunanjem ministrstvu so tako optimistični glede rezultata. Prednost Slovenije bi lahko bila tudi članstvo v zvezi NATO.
Naša država je sicer tako kot Belorusija v varnostnem svetu kot nestalna članica zaenkrat sedela le enkrat, in sicer od leta 1998 do leta 1999, kot mlada država. Drugič smo se za mandat potegovali leta 2011, ko nas je v maratonskem glasovanju, Slovenija je namreč nato odstopila v 16. krogu, premagal Azerbajdžan. Takrat naj bi bila največja šibkost Slovenije (pre)majhno število veleposlaništev, saj da je za nestalno članico v varnostnem svetu potrebna stalna prisotnost po svetu.
Šibkost Slovenije pa bi bila lahko po oceni nekdanjega slovenskega stalnega predstavnika pri OZN Romana Kirna tudi domača politična razklanost. "Biti za to mizo pomeni, da suvereno nastopaš. In oblikuješ koalicije za sprejemanje raznih odločitev. Definirati to samo z diplomatskim prestižem bi bilo nekorektno in nezadostno," je v ponedeljek povedal za oddajo 24UR.
Na ministrstvu pa so ob tem še spomnili, da bo Slovenija 22. maja prihodnje leto obeležila 30. obletnico članstva v Združenih narodih, v tem času pa da si je izgradila ugled kredibilne, odgovorne, aktivne in prepoznavne članice, ki se dosledno zavzema za učinkovit multilateralizem ter redno izpolnjuje svoje obveznosti do ZN.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.