Se vračamo v obdobje 'pred antibiotiki'?

Letošnji evropski dan antibiotikov, ki ga že tretje leto zapored obeležujemo 18. novembra, je osredotočen na bolnišnično rabo antibiotikov. Glede na rezultate raziskav je do 50 odstotkov celotne bolnišnične rabe antibiotikov neustrezna. Prav neustrezna bolnišnična raba antibiotikov pa je eden glavnih razlogov za razvoj bakterij, odpornih proti antibiotikom, poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja.

Neustrezna raba antibiotikov lahko povzroči kolonizacijo in okužbo bolnikov z odpornimi bakterijami, kot so na primer proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA), proti vankomicinu odporni enterokoki (VRE) in visoko odporni po Gram negativni bacili. Neustrezna raba antibiotikov v bolnišnicah je povezana s povečanim številom okužb z bakterijo Clostridium difficile. Pojav, selekcija in širjenje odpornih bakterij pomenijo nevarnost v bolnišnicah, saj se zaradi tega lahko poveča število smrti in podaljša čas hospitalizacije bolnikov.

Prihodnost je v preudarni rabi antibiotikov

Namen obeleževanja evropskega dneva antibiotikov je osveščanje o pravilni rabi antibiotikov in tveganjih, povezanih z njihovo neustrezno uporabo. Le s preudarno in pravilno rabo antibiotikov bomo lahko ohranili učinkovitost antibiotikov sedaj in za prihodnje rodove ter s tem zajezili širjenje resnih okužb in nalezljivih bolezni.

Najpogostejše okužbe namreč ne potrebujejo zdravljenja z antibiotiki, zato jih je smiselno prihraniti za resne okužbe. Zaradi nepotrebnega jemanja postanejo antibiotiki neučinkoviti. Če neki antibiotik jemlje veliko ljudi ali če bolnik uporabi enak antibiotik, se lahko bakterije tako prilagodijo, da antibiotik proti njim ne deluje več, opozarja stroka.

Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen, je treba spremeniti razmišljanje in pričakovanja bolnikov, da lahko od svojega zdravnika zahtevajo določeno zdravilo. "Zdravnik je tisti, ki presodi, kakšna vrsta zdravljenja je potrebna in kdaj ga je treba uvesti," pravi državni sekretar in dodaja, da morajo bolniki potem dosledno upoštevati predpisan način zdravljenja. "Vsak se lahko znajde v položaju, ko bo imel bakterijo, ki je odporna na antibiotike. Zato lahko vsak posameznik, ko pritiska na neracionalno porabo antibiotikov, posredno ogroža tudi svoje zdravje," opozarja Eržen.

Pereč problem, ki se pojavlja ravno na področju antibiotikov, pa je finančne in strokovne narave, pravi Eržen. Kot pojasnjuje, bi moral imeti zdravnik za ciljno zdravljenje podatek o tem, katere vrste povzročitelj bolezen povzroča. To pa pomeni, da bi morali zagotoviti bolj ustrezno laboratorijsko diagnostiko, ki pa ni poceni, je dejal.

Na Inštitutu za varovanje zdravja so ob letošnjem evropskem dnevu antibiotikov povzeli gradiva in plakate Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za strokovno in splošno javnost, da bi bilo področje čim bolj prepoznavno širši javnosti in da bi lahko vsak po svojih močeh prispeval k izboljševanju stanja pri nas in v svetu.