Plenković zahteval, da pred poletjem najdejo rešitev za ciljni nadzor prečkanja meje

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk v povezavi s težavami s sistematičnim nadzorom na slovensko-hrvaški meji meni, da je treba najti rešitev, ki bo omogočila čim bolj gladko gibanje v EU, kar je pomembno zlasti v luči prihajajoče poletne sezone, so danes v Bruslju povedali viri pri EU ob srečanju Tuska s slovenskim in hrvaškim premierjem.

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v Bruslju pozval h konsenzu o prehodu s sistematičnega na ciljni nadzor na slovensko-hrvaški meji do začetka poletne sezone, ki bi omogočil preprostejši in lažji pretok ljudi čez mejo.

Moj poziv je trden in jasen: do začetka poletne sezone je treba najti konsenz o prehodu s sistematičnega na ciljni nadzor, kar Hrvaška že ima z Madžarsko, je poudaril Plenković po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. Hrvaški premier je Tusku pojasnil težave z dolgimi vrstami in gnečo na meji ter koliko škode to povzroča hrvaškemu gospodarstvu in turizmu, ki predstavlja 18 odstotkov hrvaškega bruto domačega proizvoda.

Tusk po Plenkovićevih besedah to razume ter se zaveda, da strogo izvajanje nadzora ni dobro in koristno. V soboto se bo predsednik Evropskega sveta sestal tudi s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem in Plenković verjame, da bo ta sestanek prispeval k rešitvi.

V soboto tik pred začetkom vrha EU o brexitu se bodo sestali tudi Cerar, Plenković in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Na vprašanje, ali pričakuje dogovor v soboto, je hrvaški premier odgovoril, da je to eden od ciljev.

Neuradno se v Bruslju omenja možnost, da bi lahko Hrvaška morda otežila sprejemanje političnih smernic za brexit na vrhu EU, če dogovora o rešitvi za težave pri izvajanju sistematičnega nadzora na meji ne bo. Plenković je sicer na vprašanje, kako bi vplivalo na vrh, če dogovora ne bi bilo, odgovoril, da je na vrhu tema brexit, torej popolnoma druga tema. "Izkoristiti želim vse možnosti v pogovorih s Cerarjem in Junckerjem, da najdemo rešitev," je dodal.

V Bruslju je sicer danes potekal tehnični sestanek o težavah pri izvajanju sistematičnega nadzora na meji, na katerem so razpravljali o možnostih prožnejšega oziroma ciljnega preverjanja potnikov.

Konkretno je Slovenija komisijo pozvala, naj pojasni, kaj pomeni "nesorazmeren vpliv na pretok prometa", v primeru katerega je mogoče odstopanje od sistematičnega nadzora, naj pojasni potek ocen tveganj in poenoti proces obveščanja o ukrepih na meji. V komisiji v odzivu na slovenska pričakovanja poudarjajo, da si "dan in noč prizadevajo za učinkovite in praktične rešitve" ter da so vselej pripravljeni usmerjati članice pri izvajanju zakonodaje.

Neuradno je bilo ob tem mogoče izvedeti, da so že danes v Bruslju potekala zelo pozitivna srečanja na politični in tehnični ravni. A konkretnih rezultatov oziroma rešitev za zdaj ni. Naslednji tehnični sestanek naj bi bil čez en mesec.

Na vprašanje hrvaških novinarjev, ali je s Tuskom govoril tudi o arbitraži, je Plenković odgovoril, da ne, ker ta tema zanj ni pomembna, saj ne zavezuje Hrvaške. Ob tem je spomnil na znana stališča Hrvaške, ki je od procesa odstopila, potem ko je bil ta "kompromitiran in kontaminiran".

Slovenija pričakuje od Evropske komisije konkretne smernice, ki bi omogočile povečanje pretočnosti mejnih prehodov na njeni južni meji. To pričakovanje je v pismu predsedniku komisije Junckerju izrazil slovenski premier Cerar ter obenem pozval k srečanju Slovenije, Hrvaške in EU na najvišji ravni ob robu sobotnega vrha unije o brexitu.

V komisiji so v odzivu na pismo poudarili, da se dobro zavedajo izzivov, s katerimi se soočajo slovenske in hrvaške oblasti pri iskanju pravega ravnovesja pri izvajanju novih pravil o sistematičnem nadzoru na meji, ter njihovega vpliva na potnike.

Nova pravila o izvajanju sistematičnega nadzora vseh potnikov na zunanjih mejah schengna in unije, ki so začela veljati 7. aprila, je unija uvedla v odziv na teroristične napade v Evropi. Slovenija je ves čas opozarjala na morebitne negativne posledice ukrepa.

V komisiji so v odzivu na Cerarjevo pismo še izpostavili, da tesno sodelujejo z vsemi članicami unije, da bi zagotovili čim boljše izvajanje nove zakonodaje in se izognili negativnemu vplivu na pretočnost, ne da bi pri tem ogrozili varnost.