Tuš ostaja najbogatejši Slovenec

Revija Manager je tudi letos objavila lestvico najbogatejših Slovencev. Tudi leta 2009 smo se soočali s krizo, zato se ne gre čuditi, da je premoženje tudi najbogatejših bolj kopnelo kot naraščalo. Z lestvice desetih, ki imajo največ pod palcem, se jih je tako moralo posloviti kar šest. In kdo so osebe, ki jim vsaj kdaj pa kdaj zavidamo prav vsi in ki gospodarijo z zajetnim kupčkom denarja?

Na desetem mestu je s 46,7 milijona evrov Tomaž Ročnik, lastnik podjetij Igem in Fraktal Consulting ter solastnik družbe Stroj. Igem ima v lasti ali delni lasti nekaj gradbenih in nepremičninskih podjetij, med drugim tudi družbo SGP Kograd, ki je polovična lastnica PUP Velenje. Drugo skupino podjetij sestavlja Fraktal Consulting, ki ima pod svojim okriljem več deležev podjetij različnih dejavnosti, med drugim pekarska podjetja Klasje Celje, PPS Pekarne Ptuj in Presta. Fraktal Consulting je tudi lastnik 40 odstotkov Stavbar Gradenj in lastnik Stavbarja iz Lendave. Letos pa je prodal tretjinski delež v družbi Hypos Muta in kupil četrtino Term Topolšica. Špekulira se tudi, da je kupec tudi druge četrtine, ki jo je kupil ACH. Tomaž Ročnik, sicer brat članice uprave Probanke Romane Pajenk, je še 77-odstotni lastnik družbe Stroj iz Radelj ob Dravi, v lasti ima tudi skupino Milcom Skupina, Imponio in Fortis 3000, piše revija Manager.

Mesto pred Ročnikom je Arion Habestor, ki ima v lasti 47 milijonov evrov. Habestor ima v lasti podjetja pod imenom Armeton, ki se ukvarjajo z izdelovanjem specializiranih betonskih uteži za pralne in pomivalne stroje ter štedilnike. Po Habestorjevih ocenah je celotna skupina ustvarila 31,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, 5,3 milijona evrov kosmatega denarnega toka in 3,5 milijona evrov čistega dobička. To pa še ne zajema celotne skupine, saj so srce razvoja in ključni kadri skupine v družbi GSB Globalni strateški biro. Ta je sicer v lasti družbe Habestor, ki je ravno tako v lasti Ariona Habestorja, in ne družb pod imenom Armeton. Kljub temu je GSB lani ustvaril dobrih pet milijonov evrov prihodkov, 2,1 milijona evrov kosmatega denarnega toka in 1,6 milijona evrov čistega dobička.

Družina Rejc, Gabrijel Rejc in njegova hči Petra, ki sta solastnika skupine podjetij Efaflex, ki proizvajajo hitro tekoča vrata, je na osmem mestu najbogatejših Slovencev. Po izračunih revije sta oče in hči skupaj posredno ali neposredno lastnika polovice matične družbe v Nemčiji, v slovenski hčerinski družbi pa je njun delež 60-odstoten. Lastnika drugega dela Efaflexa sta Manfred in Christopher Seysen. Skupina ima sedež v Nemčiji in hčerinske družbe v Sloveniji, na Češkem in Poljskem. Podružnice ima še v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Gabrijel in Petra Rejc ocene nista komentirala. Njun kapital znaša po oceni revije Manager 50,3 milijona evrov.

Mesto pred družino Rejc se je uvrstila še ena družina, družina Pistotnik. Viktor in Robert Pistotnik ter Robertova partnerica Lidija Pilko so lastniki skupine podjetij Sintal, ki se ukvarjajo s fizičnim in tehničnim varovanjem objektov, prevozom denarja in tudi izterjavami. Skupina, ki ima 1450 zaposlenih, je lani ustvarila dobrih 35 milijonov evrov prihodkov od prodaje, ti pa so se lani kljub krizi zmanjšali le za odstotek. Obenem se je dobiček povečal za četrtino, družba pa ga v celoti ohrani v podjetju, kar postopoma veča vrednost kapitala lastnikov. Lastniki pravijo, da je Sintal zanje neprecenljiv, njegova finančna vrednost, kot so jo ocenili v reviji Manager (51,5 milijona evrov), pa se jim zdi nerealna, čeprav zanje ni bistvena, dodajajo, saj podjetje ni naprodaj.

S 54,9 milijona evrov je na šestem mestu najpremožnejših Slovencev Tone Strnad. Skupina Medis Intago, ki ima v lasti več družb, ključno pa je podjetje Medis, ki je po besedah lastnika Toneta Strnada prva izbira med neodvisnimi družbami za trženje farmacevtike na področju Balkana in Vzhodne Evrope, je lani ustvarila 46,2 milijona evrov prihodkov oziroma za okroglih 6,5 odstotka več kot leto prej. Pomembneje je, da so stroški zaostajali za rastjo prihodkov, kar je vodilo v opazen skok dobičkonosnosti. Tako se je denimo poslovni izid iz poslovanja povečal za 41 odstotkov, na 7,2 milijona evrov. Pri tem je še toliko pomembnejše, da skupina nima niti evra čistih finančnih obveznosti, temveč ravno nasprotno, presežek. Omenjeni trendi so glavni razlog, da se je povečala ocena vrednosti Strnadovega premoženja, ki vsebuje tudi oceno nekaterih manjših deležev v drugih družbah. Strnad o oceni revije pravi, da to seveda ni gotovina, ki bi jo nosil v žepu in bi jo zlahka preštel. Verjame pa, da so bili pri izračunu natančni, in ocena ga pozitivno preseneča.

Na petem mestu se je z 83,2 milijona evrov znašel Tomaž Lovše, ki mu je veliki met uspel ob prodaji deleža v Diners Clubu Adriatic, saj je zanj po oceni revije Manager iztržil 65 milijonov evrov. Del kupnine je vložil v nakup italijanske družbe, ki ponuja kreditne kartice pod isto znamko, in sicer Diners Club Italia. ''Ob vsem spoštovanju do vašega dela vam moram povedati, da sem raje niže na vaši lestvici. Naša ljuba država je res v krizi, brez idej in optimizma. Pomislite, jaz pa imam možnost sklepati posle z bankami, ki so v S&P 500,'' je povedal.

Pred Lovšetom je z 87,2 milijona evrov zagorski podjetnik Sandi Češko, ki je večinski lastnik in ustanovitelj skupine podjetij pod imenom Studio Moderna.

Tretjo mesto na lestvici najbogatejših Slovencev zaseda Darko Horvat, ki je težak 112,8 milijona evrov in ki je bogastvo začel ustvarjati s privatizacijskimi certifikati. Lastništvo holdinga Aktiva Holdings B.V., ki domuje na Nizozemskem, sicer vodi prek več postaj do britanskega Kanalskega otočja. Čeprav se v javnosti pojavljajo zelo različne govorice o tem, koliko lastništva v končni družbi ima Horvat, pa je bil dlje časa sam (pozneje še njegova žena Petra Horvat) edini zastopnik britanske družbe Aktiva Capital Limited (po poročanju Dnevnika se je umaknil aprila 2008), ki je bila ustanoviteljica luksemburške družbe Aktiva Capital, ta pa edina lastnica Aktive Holdings.

Tik pod vrhom je s 166,5 milijona evrov Igor Lah, ki je do premoženja prišel s privatizacijskimi certifikati. Tudi lani se je pri poslih držal svojega učinkovitega recepta, ki sestoji iz poceni prevzemanja družb, iztiska malih delničarjev in selitve premoženja iz enega podjetja v drugo in na koncu v davčne oaze. Maja letos se je odvijala bitka za prevzem KS Naložb, edine družbe iz poslovnega imperija Igorja Laha, ki še ima male delničarje. Pomemben premik, vsaj glede vrednotenja njegovega premoženja, se je zgodil julija lani. Takrat sta družbo MNP2, ki je imela konec leta 2008 še 173,2 milijona evrov sredstev, lastnika MNP-F in Aluber iz Luksemburga izbrisala iz sodnega registra in si razdelila premoženje. Izkazalo se je, da pomenijo večino premoženja te družbe terjatve do drugega stebra v Lahovem imperiju, Ampelus Holdinga.

Mirko Tuš tudi letos ostaja na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev, vendar se vrednost njegovega imperija vztrajno krči pod težo dolgov, ki si jih je nabral skozi leta. Ker mu banke zapirajo pipico, se je v začetku septembra celo pri gospodarski ministrici Darji Radić zanimal o finančni podpori za svoje projekte. Letos so vrednost njegovega deleža v Tuš Holdingu, ki je matična družba njegovega imperija, ocenili na 196,2 milijona evrov, za dobrih 40 odstotkov niže kot lani. Tuš namreč ni zgolj frustracija vseh tistih predstavnikov sedme sile, ki si želijo iz njegovih ust slišati kaj bolj smiselnega kot "Kupujte v Tušu", temveč vse bolj tudi bankirjev, ki ga po poročanju Dnevnika silijo v sanacijo. Celotna skupina Tuš Holding je namreč imela konec leta 2009 kar za 443 milijonov evrov finančnih obveznosti. Če to primerjamo denimo s 73 milijoni kapitala in dejstvom, da je lani ustvarila le okoli 16 milijonov čistega denarnega toka, gre za zares skrajno razmerje. Razdolževanje skupine bi ob trenutni ravni poslovanja, tudi če bi popolnoma ustavili naložbe, trajalo več kot 25 let. Torej ni nenavadno, da je morala skupina v letu 2009 zmanjšati zadolženost za okroglih 30 milijonov.

Sto najbogatejših ima 2,54 milijarde evrov

Kriza je letos še dodatno oklestila premoženje najbogatejših. Potem ko je sto najpremožnejših že lani skupaj imelo slabo petino manj kot leta 2008, in sicer 3,24 milijarde evrov, je letos njihovo skupno premoženje skopnelo še za dobro petino – na 2,54 milijarde evrov.

Le 19 jih je letos bogatejših kot lani, ugotavlja Manager, med njimi pa poleg že omenjenih Češka, Habestorja (+153 odstotkov), družine Pistotnik (+47 odstotkov) in Strnada (+41 odstotkov) izpostavlja še zakonca Pečjak (+25 odstotkov) ter Dragico Razboršek in družino Šenk (po +20 odstotkov).

Novih obrazov je na tokratni lestvici sto najbogatejših kar ena četrtina, najvišje pa je uspelo priplezati Vladimirju Puklavcu (15. mesto), Petru Tevžu (18. mesto), družini Vuk (19. mesto), Darku Zupancu (24. mesto), Željku Mikliču in Katarini Tanasijević (33. mesto), Darku Velikonji (38. mesto), Marijanu Jurencu (46. mesto) ter Romanu in Zorki Bernard (48. mesto).

Po drugi strani se je moralo 27 bogatašev z lestvice posloviti. Najbolj znani med njimi so Dušan Šešok, Janko Zakeršnik, Sonja Gole, Alenka Žnidaršič Kranjc in Igor Pogačar.

Primerjava desetih najbogatejših Slovencev leta 2009 in 2010