Vodja turške diplomacije, ki je bil prvič v Ljubljani, se je s predsednikom države Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Ivom Vajglom pogovarjal o možnostih, da Turčija na decembrskem vrhu Unije v Bruslju dobi zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. O tem smo se s turškim zunanjim ministrom pogovarjali za oddajo 24ur.
Šef turške diplomacije ne skriva pričakovanj pred decembrskim vrhom, na katerem bodo voditelji petindvajseterice odločali o nadaljnjih korakih najstarejše prosilke za članstvo v približevanju Uniji. Povedal je, da pričakujejo, da bo za začetek pogajanj določen datum in dodal: "Potem, ko je Evropska komisija podala poročilo in jasno priporočilo, je naša pravica, da pričakujemo konkreten datum brez dodatnih pogojev."
Osnutek sklepov, ki so pricurljali v javnost, še preden so se o njih začeli pogajati, ministra ne skrbi, čeprav v njem ni datuma za začetek pogajanj z Ankaro. Še več - Turčiji postavlja nove pogoje, med katerimi sta tudi priznanje Cipra in stalna zapora pretoka delovne sile. Menil je, da je to šele osnutek in da bodo imeli še veliko srečanj ter da se to lahko še spremeni.
Turčija je pokazala pripravljenost za rešitev ciprskega vprašanja, vendar je združitev na turški in grški del razdeljenega otoka blokirala grška stran. Zato Ciper ne more biti vprašanje turškega približevanja Uniji, meni minister Guel. O stalni zapori evropskega trga delovne sile za turške delavce pa je povedal: "Stalna zapora pretoka delovne sile je v nasprotju z ustavo EU, v nasprotju z duhom EU."
Na vprašanje, čemu potem služijo razprave o zaostrovanju pogojev za članstvo Turčije v Evropski uniji je minister odgovoril: "Včasih politiki, da bi zadovoljili javnost, uporabljajo različne besede."
V tej luči je mogoče videti tudi referendumske pobude in francoski predlog, da bi Turčijo sicer sprejeli v evropski klub, vendar bi imela v njem poseben status, kar je po besedah prvega turškega diplomata za Ankaro nesprejemljivo. Namreč je menil, da Turčija že zdaj ima poseben status in dodal: "Smo člani carinske unije, sodelujemo pri evropski varnostni in obrambni politiki. Kaj še potrebujemo?"
Stališče Turčije, sicer muslimanske države, ki je po številu prebivalcev večja od največje članice Unije, je jasno. Če izpolnjuje kriterije, ki jih je postavila Unija, potem lahko pričakuje tudi začetek pogajanj in polnopravno članstvo.
