Tuji zdravniki, ki jih nujno potrebujemo, bodo lahko opravili izpit iz slovenščine

Po tem, ko smo sinoči v oddaji 24UR ZVEČER opozorili na težavo, s katero se srečujejo zdravniki tujci, ki - kljub hudemu pomanjkanju zdravstvenega kadra - ne morejo delati, ker nimajo opravljenega izpita iz slovenščine (in ga zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 tudi niso mogli opravljati), so se pristojni očitno le zganili.

Tuji zdravniki pri nas morajo namreč v skladu z zakonodajo pred zaposlitvijo opraviti izpit iz znanja slovenščine na ravni C1. Žal pa sedaj k izpitu niso mogli pristopiti, saj Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik pri Filozofski fakulteti zaradi vladnih ukrepov za preprečevanje okužb z novim koronavirusom ni smel izvajati izpitov.

Z ljubljanske Filozofske fakultete pa so danes v odzivu na naše poročanje dejali, da jim je ministrstvo za izobraževanje sporočilo, da jim bodo kljub vsemu dovolili izvedbo izpitov. S tem bo (vsaj deloma) problem rešen.

Zver: Zavračanje zdravnikov, ker ne znajo odlično slovensko, je absurd

Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Samo Zver je sinoči namreč opozoril na težave, s katerimi se srečujejo tuji zdravniki, ki bi radi delali pri nas. Poudaril je, da so zaposleni v zdravstvu nenormalno preobremenjeni, zato je zavračanje zdravnikov, ker ne znajo odlično slovensko, absurd. Opozoril je, da so izpiti iz slovenščine, ki jih morajo opraviti zdravniki tujci pri nas, prezahtevni, zato predlaga rešitev: "Mislim, da bi se moralo vsaj za čas, dokler imamo epidemijo, dati neki moratorij na te izpite in da bi se jih opravilo, ko bo koronakriza mimo."

Fakulteta: ponekod zahtevajo še višji nivo znanja

Tudi na Filozofski fakulteti so na težavo že večkrat opozorili, a žal pri pristojnih institucijah niso naleteli na posluh in niso dobili dovoljenja za izvajanje izpitov iz slovenščine. Zakonsko osnovo, ki določa opravljanje izpita, določata Zakon o zdravniški službi in Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki sta bila sprejeta leta 2017. Ta zakona določata, da morajo zdravniki, ki opravljajo zdravniško službo v neposrednem stiku z bolniki, izkazovati znanje slovenskega jezika na ravni C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira. "Slovenija pri tovrstni zahtevi, ki je smiselna tako z vidika zaščite pacientov kot tudi zdravnikov samih, ni izjema. V nekaterih evropskih državah od zdravnikov tujcev zahtevajo isto raven znanja kot pri nas, ponekod celo višjo (raven C2), ponekod pa stopnjo nižjo (raven B2, kar je približno taka raven znanja jezika, ki je potrebna za uspešno opravljeno maturo iz tujega jezika)," pojasnjujejo na fakulteti.

Raven C1, ki se zahteva za zdravnike in zdravnice, je visoka raven znanja jezika, ki jo imenujejo raven odličnosti. Kako poteka izpit? "Kandidati in kandidatke morajo na izpitu na tej ravni prebrati nekaj besedil in o tem napisati kratek povzetek. Pri tem dobijo navodila, na kaj v besedilih naj bodo pozorni in na kaj morajo paziti pri pisanju. Pri govorjenju poslušajo videoposnetek v dolžini osem do devet minut, nato pa glavne točke s  posnetka predstavijo komisiji. Teme so splošne, vsa besedila pa so vzeta iz dnevnega časopisja in drugih medijev."  Kot opozarjajo na fakulteti, težava ni v izpitu, saj ta sledi mednarodno določenim standardom znanja, ki veljajo za vse evropske jezike. Problem, ki ga je treba rešiti, je vprašanje, na kakšni ravni zahtevnosti bo država zahtevala znanje jezika za zdravnike in zdravnice.

Prav zato so že leta 2018 predlagali, da bi pripravili specializiran izpit iz slovenščine za zdravnike, a se je zataknilo pri financah. Projekt izdelave takega izpita namreč stane 12.000 evrov, česar pa ne Ministrstvo RS za zdravje ne Zdravniška zbornica nista bila pripravljena plačati.

Številni pritiski, naj se zniža kriterije

Hkrati opozarjajo, da se je v preteklosti zaradi pomanjkanja zdravnikov in njihovega neuspeha na izpitih vse bolj večal pritisk na Center za slovenščino, da naj kandidati sicer opravljajo izpit na ravni C1, vendar naj zanje malo pogledajo skozi prste in znižajo kriterije. "Ti pritiski so povsem nesprejemljivi," opozarjajo.

Predlagali so več rešitev (specializirani izpit, možnost prehodnega obdobja do opravljanja izpita ...), vendar so pri pristojnih državnih institucijah vedno naleteli na gluha ušesa. "Ob tem naj zgolj omenimo še en zdrs Zakona o zdravniški službi: diplomantke in diplomanti Medicinske fakultete, ki so tuji državljani in ki na fakulteti vse izpite opravljajo v slovenskem jeziku, morajo na koncu prav tako dokazovati, da znajo slovenščino na ravni C1," še dodajajo.