Tuje delavce nujno potrebujemo, interes v BiH stagnira, v Srbiji narašča

Brezposelnost v Sloveniji je trenutno rekordno nizka, takih je nekaj več kot 50.000 ljudi, kar je skoraj 17 odstotkov manj kot lanskega marca, pojasnjujejo na Zavodu za zaposlovanje. A delavcev je na trgu še vedno premalo. Greta Metka Barbo Škerbinc iz Zavoda RS za zaposlovanje pojasnjuje, da je največje pomanjkanje v prevozu, mednarodnih prevozih, na področju gostinstva, predelovalnih dejavnosti, v zadnjem času pa na področju zdravstva in osebne oskrbe. 

Tuje delavce bomo zato še kako potrebovali, meni Barbo Škerbinc, pristojni organi v Srbiji opažajo, da trend odhajanja v Slovenijo narašča. Zoran Martinović iz Nacionalne službe za zaposlovanje Srbija pove, da so imeli od začetka sporazuma v letu 2019 več kot 12.000 zahtev slovenskih delodajalcev, nekaj več kot 7. ali 8.000 oseb pa je na koncu tudi podpisalo pogodbo o delu. 

Največkrat se zaposlijo kot vozniki, varilci, gradbeniki in strojni inženirji, torej v poklicih, ki so deficitarni tudi v Srbiji in drugod po Evropi. Medtem pa interes v Bosni trenutno stagnira, delavci odhajajo tja, kjer dobijo več pravic in denarja, denimo v Nemčijo.

Samir Zuko iz Agencije za delo in zaposlovanje BiH pripoveduje: "Treba je najti način, kako kršitve institucionalno preprečiti skupaj z vsemi udeleženimi na trgu dela, še zlasti z institucijami, ki so pristojne za nadzor na trgu dela. Izvajati se mora nadzor in zagotoviti pravičnost. Vedno bodo takšni, ki kršijo, in vedno bodo tisti, ki so dobri, zaščititi pa je treba tako delavca kot delodajalca."

Luka Lukić iz Inšpektorata za delo našteva: prekomerne nadure, neizplačilo za opravljeno delo, zmanjšano plačilo za opravljeno delo. Podjetja razvijejo poslovno dejavnost iz tega, kako delavca čim bolj izžeti za njegovo delo in pri tem čim več zaslužiti, opozarja. 

Svoj delček v mozaiku bodo, obljublja Lukič, opravili tudi na inšpektoratu, pomembno pa je tudi, da kot družba postanemo občutljivi na izkoriščanje. "Dokler bomo imeli oglase, v katerih se bo kot prednost izpostavljalo plačilo za delo, potem nismo še tam. Plačilo za delo mora biti samoumevno, saj je to pravica delavca in dolžnost delodajalca, ne pa njegova dobra volja," sklene Lukić.