Socialna psihologinja Mirjana Ule v zvezi z odnosom do beguncev, ki prihajajo v Evropo in jih pričakujemo tudi pri nas, pravi, da se v odnosu do drugačnih kaže kultura srca. Tujci so po njenem mnenju priročna žrtev za izražanje lastnega nezadovoljstva.
Medtem ko nekateri ob begunskem valu v Evropi izražajo sočutje, nekateri izražajo nestrpnost in skrb za svoj položaj. Kot je dejala Uletova, lahko svet doživljamo skozi individualistično oziroma egocentrično optiko - v skladu z rekom Vsak je svoje sreče kovač, ali pa s stališča, da smo ljudje ena skupnost, v kateri smo soodgovorni in dolžni pomagati ljudem v nesreči. Pri tem, katera opcija prevladuje, po njenih besedah pomembno vlogo igrajo tudi politične in strokovne orientacije ter mediji.
Kot je poudarila, je treba že z vzgojo in z medijsko kulturo krepiti občutek, da smo vsi v istem čolnu, da smo vsi ljudje in ne vemo, kdaj bomo morda sami potrebovali pomoč. Z zapisi na družbenih omrežjih, forumih in spletnih komentarjih pa se po njenih besedah lahko krepi občutek, da sami res nimamo dovolj, in s tem vprašanja, zakaj sploh prihajajo k nam in zakaj bi jim pomagali.
Po njenih besedah je veliko ljudi danes jeznih, nezadovoljnih, nesrečnih in depresivnih in se nekontrolirano izraža na tak in drugačen način. Na vprašanje, ali je po njenem mnenju tokrat nestrpnosti več kot pred leti, ko so k nam prihajali begunci z Balkana, je odgovorila, da pred 20 ali 25 leti te možnosti, ki jo danes ponujajo sodobni mediji, ni bilo, zato se ni širil take vrste sovražni govor.
Prav tako opozarja, da ta begunski val Slovenije še ni dosegel, zato še ne vemo, kako se bomo Slovenci odzvali. "Mogoče bomo sami sebe presenetili s pozitivnimi reakcijami," je dejala in dodala da je bilo tudi v primeru beguncev z Balkana pred leti precej dvomov in izrazov strahu, ampak ko so begunci prišli, smo se organizirali, veliko ljudi pa je tudi spontano iskalo priložnosti, da so jim pomagali.
Zato se, kot je poudarila, ne smemo prepustiti vtisom novih medijev. Vedno so neki kričači v družbi in če imajo priložnost, kričijo - za koga je to lahko tudi igra, je opozorila Uletova. Tisti, ki so sočutni in pripravljeni pomagati, pa po njenih besedah tega sočutja in pripravljenosti ne širijo na ves glas po tovrstnih omrežjih. "Altruizem namreč reagira takrat, ko je to potrebno," je pojasnila.
Lahko, da smo malce negotovi, lahko da smo malo previdni v odnosu do drugih, mogoče včasih zaprti, toda v preteklosti se je pri nas že pokazalo, da imamo srce za pomoč drugim, je dejala.
Je pa bilo po njenih besedah že v primeru beguncev iz nekdanje Jugoslavije premalo poudarka na tem, da ne gre za ljudi brez kulture, temveč za ljudi z drugačno kulturo. Trki kultur pa nas lahko oplemenitijo, je poudarila. Tudi s tem, ko pomagamo drugim, po njenih besedah bogatimo sebe, s tem lahko sebe razbremenimo svoje pasivnosti, jeze, depresije itn.
Glede skrbi in strahu nekaterih, da bodo tujci odžirali naša delovna mesta in sredstva za socialno pomoč, Uletova pravi, da se je treba vprašati, kdo to govori. Po njenem mnenju gre za politično propagando, ljudje, ki so nesrečni in nezadovoljni, pa ji hitro nasedejo. Begunci do nas sploh še niso prišli prav tako ni nobenega indica, da bi pri nas želeli ostati, zato se sprašuje, zakaj bi nam kaj odžirali. Prišleki so vedno v slabšem položaju, je poudarila.
Prav tako se po njenih besedah večina beguncev želi vrniti v domovino, ko se bodo razmere tam umirile, nekateri pa si bodo morda na poti ustvarili nova življenja. "Tako pač je s temi migrantskimi tokovi in je tudi vedno bilo," je dejala Uletova in spomnila, da tudi Slovenci migriramo. Migrantski tokovi so po njenih besedah zdaj sicer malo bolj množični, "ampak če bomo gojili odprtost, bo svet postal bolj prijazen".
Po njenem mnenju je zelo pomembno, kako se odzivajo politiki, kako premišljene in domišljene izjave dajejo, kajti nedomišljene in sovražne izjave lahko hitro najdejo plodna tla, ne verjame pa, da bi se takšne ideje porajale med ljudmi.
Vladna retorika opozarjanja na varnostni vidik begunskega problema lahko po njenem mnenju spodbuja strah, v ozadju katerega je strah pred tujci. Toda, kot opozarja, gre pravzaprav za ljudi, ki so zaradi nemogočih razmer v domovini pustili vse in odšli. "Ne verjamem, da gre za kakršnokoli infiltracijo in varnostne vidike. Če kdo hoče karkoli narediti, so drugačne poti," je dejala.
Po njenih besedah se v tem primeru begunskega vala kažeta tudi madež in šibkost evropske politike, ki je prepočasna in bi glede na informacije, s katerimi razpolagajo, lahko naredili enotno politiko in bolje izdelali strategije. Kot je dodala, so pomanjkanje strategij in političnih ukrepov doslej že velikokrat nadomestile civilnodružbene pobude. "Če politika ne bo reagirala, upam, da bomo vsaj ljudje znali dostojno reagirati in ohraniti svojo samopodobo in samospoštovanje, gre tudi za naše dostojanstvo v takih kritičnih trenutkih," je še dejala.
