Na današnji dan leta 1990 je Generalna skupščina ZN sprejela mednarodno konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin, zato je 18. december mednarodni dan migrantov.
Največ priseljenih iz drugih držav je v Oceaniji (vsak šesti prebivalec), Severni Ameriki (vsak sedmi) in Evropi (vsak deseti). Tam se po ocenah ZN v zadnjih dveh desetletjih delež priseljencev povečuje. Afrika, Azija, Latinska Amerika in Karibi pa beležijo nižjo fluktuacijo priseljencev. V povprečju je v teh državah priseljen vsak 64. prebivalec.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v letu 2010 vsak deseti prebivalec Evrope ne živi v državi svojega rojstva, po ocenah Združenih narodov (ZN) pa je decembra meddržavni selivec vsak 32. prebivalec sveta.
Kako je pri nas?
Po podatkih našega statističnega urada je bilo v začetku leta med prebivalstvom Slovenije 12,4 odstotka rojenih v tujini (vsak osmi). Tujci se k nam priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov. Večina si v letu, v katerem so se priselili, tudi najde zaposlitev, največ v gradbeništvu (36 odstotkov).
Po statističnih podatkih iz konca novembra ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje pri nas 42.460 tujcev, med njimi 1268 državljanov držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in 41.192 državljanov tretjih držav. Veljavno dovoljenje za začasno prebivanje oziroma potrdilo o prijavi prebivanja ima 53.418, od tega 46.152 državljanov tretjih držav in 7266 državljanov držav članic EGP.
Kdo prihaja k nam po mednarodno zaščito?
Po podatkih direktorata za migracije ministrstva za notranje zadeve je bila od leta 1995 do konca letošnjega novembra mednarodna zaščita v Sloveniji priznana 208 osebam. Največ prosilcev je bilo državljanov Bosne in Hercegovine (20 odstotkov), Kosova (14 odstotkov) in Srbije (9 odstotkov).
V zadnjem času prihajajo tudi iz držav, od koder v prejšnjih letih niso tako pogosto, denimo iz Zahodne Sahare, Eritreje, Kirgizistana, Bolivije. Letos so prejeli 202 prošnji za mednarodno zaščito, status begunca pa so odobrili 22 osebam.
'Migranti morajo biti deležni enakih pravic'
Ob današnjem dnevu migrantov pa so v odboru za delo, družino in socialne zadeve v strokovnem svetu SDS dejali, da je to priložnost za razmislek o velikem razkoraku med lepimi idejami, ki so zapisane v uradnih dokumentih in popolnoma drugačno realnostjo. Izpostavili so primer Vegradovih delavcev in dodali, da se v razviti in urejeni državi, za katero se Slovenija ima, kaj takega ne bi smelo nikoli zgoditi. Vlado so zato pozvali, naj nemudoma poskrbi, da se takšne stvari, ki se dogajajo v primeru Vegradovih delavcev, ne bi več dogajale.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.