Slovenija

Tudi z doktoratom ne najdejo službe

Ljubljana, 25. 04. 2013 18.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Od leta 2005 je odstotek brezposelnih doktorjev znanosti zrasel za 430 odstotkov, tako da je danes okoli 5000 visoko izobraženih mladih do 30. leta starosti brez službe. Okoli 400 mladim raziskovalcem pa ne bodo podaljšali pogodbe.

Od leta 2005 je odstotek brezposelnih doktorjev znanosti zrasel za 430 odstotkov, tako da je danes okoli 5000 visoko izobraženih mladih do 30. leta starosti brez službe. Okoli 400 mladim raziskovalcem pa ne bodo podaljšali pogodbe.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (49)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

davc0407
26. 04. 2013 21.38
+2
služba se že najde ,ampak ne taka z doktorsko plačo.bo treba požret ponos in delat za realno plačilo.
Dr_imbecil
27. 04. 2013 03.00
Saj ni problem v doktorski plači. Problem je v tem ali je delo dovolj velik izziv za nekoga, katerega primarni cilj je razmišljati ne fizično delati. S stališča družbe se niti ne gre toliko za to, da to ne bi bilo možno, ampak je predvsem neracionalno. Če želimo ZGOLJ ljudi, ki bodo malo mislili in veliko fizično delali, potem ukinimo univerze in takoj bomo prihranili 200 mio letno.
iGURT
26. 04. 2013 16.51
+2
Tudi z doktoratom ne najdejo službe - pa kako da ne ?! Če desničarji skoz bluzijo da je dela kolikor hočeš samo da se nobenemu ni za delat ? Halo ?!
Dr_imbecil
26. 04. 2013 19.21
Saj to je bil namen dogodka. Spodbuditi mlade naj začnejo razmišljati o samostojni podjetniški poti. Sočasno pa začeti dialog z gospodarstvom in akademsko sfero o potrebnem povezovanju in korakih, ki bi privedli do večjega prenosa znanja iz izobraževalnega sistema v gospodarstvo.
Tonček Balonček
26. 04. 2013 21.01
Ciper je evropski rekodrer po številu malih podjetij na kvadtarni kilometer, zato se je pa tako nesluteno razvil! Kaj ap VAtikanu manjka, ki je brez podjetij oziroma je le eno samo?
Dr_imbecil
27. 04. 2013 03.01
Problem Cipra niso majhna podjetja, ampak banke. Pa tudi ne same banke, temveč upravljanje le-teh.
rossi66
26. 04. 2013 15.30
+1
Doktorat je cisto fajn zadeva. Seveda pa se je treba zavedati, da je doktorat v resnici le malo boljse sorte obrtno dovoljenje. Ce si doktorant ne najde brti, kjer ga bo vnovcil, je vse skupaj brezpredmetno.
rossi66
26. 04. 2013 15.31
+1
Meni se je doktorat neskonco izplacal, je pa res, da sem zaposlen v okolju, ki to vzpodbuja in stimulira. Zasluzek US$1200 namrec ni macji kaselj, od tega se precej dobro zivi...
Tonček Balonček
26. 04. 2013 12.23
Ja seveda, saj je Virant tudi ni! Pa BAjuk recimo tudi ne, pa je bil evropski finančnik leta, kaj naj bi bilo to čudnega!
noire
26. 04. 2013 10.14
+1
3.142
26. 04. 2013 13.42
+1
gostgozd
26. 04. 2013 09.30
+4
tole je itak tudi globalni problem. ki se ga seveda naša država nikakor ne loteva (pa bi se ga morala že pred kakšnimi petnajstimi leti, ko je ljudem z osnovno šolo bilo že kristalno jasno, da "družba znanja" na ta način ne deluje) težava je v v tem, ker je to večplasten problem. - zaradi same količine diplomirancev, magistrov in doktorjev, je postala vsaj diploma nujni pogoj za pridobiti službo. in tako danes delo, ki ga je včasih opravljal človek z osnovno ali srednjo šolo, opravljajo ljudje z diplomami. čista inflacija nazivov. - fakultete se morajo obnašati kot podjetja. kar je seveda lahko dobro, potegne pa za seboj ogromno ne-dobrih posledic. naprimer - za svoj obstoj potebujejo vedno več študentov in se ne dela več na kvaliteti, temveč samo še na kvantiteti (študentov, ne študija/znanja!) - ločiti bi morali "praktične" in "znanstvene" študije. znanost NUJNO potebujemo (vse - tudi "mešalce megle" iz fdvjev, filozofe, raziskovalce starodavnih žit...), ampak ne smemo pa mešat ljudi, ki grejo, naprimer, študirat ekonomijo, zato da bodo direktorji (večina jih je potem prodajalcev/nabavnikov/računovodij) in tistih par, ki grejo ekonomio študirat zaradi znanosti. IN tisti, ki želijo praktićno ekonomijo NIMAJO KAJ delat 6 let na faksu. eno-dvo letni študij/tečaj je vrh glave dovolj... - v sloveniji se še vedno študira 2x predolgo. (mislim, da je bila povprečna starost diplomanta okoli 26/27 let - torej cca 8 let po dokončani srednji šoli?!?) - premalo prakse - preveč gimnazij in poudarjanje pomembnosti študiranih ljudi, medtem ko lesarji, avtomehaniki, vodovodarji, frizerji, šivilje, vsi ki znajo kaj dejansko z rokam narest, če so vsaj malo sposobni, lahko veliko bolje živijo kot en ekonomist, fdvjevc.... - omogočit da vseživljenjsko učenje dejansko postane vseživljensko. torej omogočit, tudi tisti uogi šivilji iz mure, da ima resnično in dejansko možnost izobražćevanja (in ne, da je skoraj edina možnost, da se vpiše na faks in tam študira še 4 leta - pole svojih 8 ur službe, doma in otrok) .. tako delo in tak študij je ternutno res za samo zelo mlade, oz. za tiste, ki nimajo prav zelo napornega dela... toliko zaenkrat. itak nihče ne bo prebral.
Dr_imbecil
26. 04. 2013 18.55
+1
Vse univerze v razvitih zahodnih državah se obnašajo kot podjetja, pa bi rekel, da njihov primarni cilj ni kvantiteta. Oxford, Cambridge, Harvard itd. mislim, da bi težko kdo ugovarjal kvaliteti. Na kavntiteti univerze delajo v Sloveniji pravzaprav zdaj, ko so v največji možni meri financirane s strani države. Do nedavnega so bile plačana po glavi študenta. Šele v zadnjih letih, ko je vse skupaj postalo že skoraj absurdno je ministrstvo naredilo bolj kompleksna merila, ki upoštevajo tudi prehodnost, št. diplomantov itd. V zadnjih letih se to dogaja na doktorskem študiju. Na univerzi v Ljubljani je vpisanih 2220 dr. študentov. Naj omenim, da je od tega približno 390 vpisanih zgolj na filozofski fakulteti. Fakultete so si začele polnit proračun z vpisovanjem novih in novih doktorskih študentov, zelo malo pa naredijo, da bi pridobile dejanske projekte, ki bi prinesli denar.
gostgozd
26. 04. 2013 09.30
+1
tole je itak tudi globalni problem. ki se ga seveda naša država nikakor ne loteva (pa bi se ga morala že pred kakšnimi petnajstimi leti, ko je ljudem z osnovno šolo bilo že kristalno jasno, da "družba znanja" na ta način ne deluje) težava je v v tem, ker je to večplasten problem. - zaradi same količine diplomirancev, magistrov in doktorjev, je postala vsaj diploma nujni pogoj za pridobiti službo. in tako danes delo, ki ga je včasih opravljal človek z osnovno ali srednjo šolo, opravljajo ljudje z diplomami. čista inflacija nazivov. - fakultete se morajo obnašati kot podjetja. kar je seveda lahko dobro, potegne pa za seboj ogromno ne-dobrih posledic. naprimer - za svoj obstoj potebujejo vedno več študentov in se ne dela več na kvaliteti, temveč samo še na kvantiteti (študentov, ne študija/znanja!) - ločiti bi morali "praktične" in "znanstvene" študije. znanost NUJNO potebujemo (vse - tudi "mešalce megle" iz fdvjev, filozofe, raziskovalce starodavnih žit...), ampak ne smemo pa mešat ljudi, ki grejo, naprimer, študirat ekonomijo, zato da bodo direktorji (večina jih je potem prodajalcev/nabavnikov/računovodij) in tistih par, ki grejo ekonomio študirat zaradi znanosti. IN tisti, ki želijo praktićno ekonomijo NIMAJO KAJ delat 6 let na faksu. eno-dvo letni študij/tečaj je vrh glave dovolj... - v sloveniji se še vedno študira 2x predolgo. (mislim, da je bila povprečna starost diplomanta okoli 26/27 let - torej cca 8 let po dokončani srednji šoli?!?) - premalo prakse - preveč gimnazij in poudarjanje pomembnosti študiranih ljudi, medtem ko lesarji, avtomehaniki, vodovodarji, frizerji, šivilje, vsi ki znajo kaj dejansko z rokam narest, če so vsaj malo sposobni, lahko veliko bolje živijo kot en ekonomist, fdvjevc.... - omogočit da vseživljenjsko učenje dejansko postane vseživljensko. torej omogočit, tudi tisti uogi šivilji iz mure, da ima resnično in dejansko možnost izobražćevanja (in ne, da je skoraj edina možnost, da se vpiše na faks in tam študira še 4 leta - pole svojih 8 ur službe, doma in otrok) .. tako delo in tak študij je ternutno res za samo zelo mlade, oz. za tiste, ki nimajo prav zelo napornega dela... toliko zaenkrat. itak nihče ne bo prebral.
devlon
26. 04. 2013 09.16
+1
Vecina jih zeli delati v javnem sektorju.. Ce zelijo 'delati' naj se kar v gospodarstvo spravijo, lenuhi. Bo pac treba še kaj manj fancy delat
Gordon
26. 04. 2013 00.22
+2
Imam 9 let šole.... 3 krat po 3 razrede in znam 5 jezikov : bosanski, hrvaški, srbski, nemški (bil sem nemški ovčar v mladosti) in italjanski (poznam več vrst pic).... noben doktor mi ne seže do kolen :)
prouhudababa
25. 04. 2013 23.00
+13
Zadnjič so na nemški tv kazali prispevek, ko je neko podjetje na borzi pobralo doktorje znanosti. Predstavili so konkreten primer doktorice kemije, ki je bila več let brezposelna. Ocena je bila, da jo bo potrebno DVE LETI uvajati, da bo lahko v polnem obsegu opravljala delo, za katero so jo zaposlili. Ta čas je v vlogi nekakšne vajenke in se uči na stroške podjetja (seveda za minimalno plačo). Kaj pa naši doktoranti? Študij so zaključili pred X leti, potem pa mislijo, da so še vedno neki top strokovnjaki in jim kar takoj pripada mastna plača. Je potem čudno, če pridejo v podjetje in se vsi tehniki križajo nad njihovo 'inteligenco'? Še huje pa je, če takšni 'oveneli strokovnjaki' sedejo na odgovorno mesto, brez da bi predhodno temeljito osvežili svoje znanje. Škoda, ki jo lahko v takem primeru povzročijo je nepredstavljiva. Dosti takih primerov najdemo v JU, kjer diplomant čaka, kdaj se bo upokojil kakšen sorodnik, ki mu pridno greje stolček. To čakanje lahko traja tudi deset let - v tem času pa vse pridobljeno znanje že zdavnaj zvodeni.
Dr_imbecil
26. 04. 2013 19.00
+1
Kje je bilo govora o 20 let brezposelnih doktorjih znanosti? Govora je bilo predvsem o MLADIH doktorjih znanosti, ki končajo študij, imajo veliko znanja, so inovativni, ambiciozni, nimajo pa praktičnih izkušenj. V organizacijah, kjer potrebujejo operativce takih ljudi seveda nimajo kam dati. V razvojno naravnanih podjetjih, kjer se ukvarjajo s tem kaj bodo počeli čez 5 let, pa rabijo predvsem ljudi, ki znajo razmišljati. In to mladi doktorji znanosti predstavljajo. Če temu ne bi bilo tako, potem države po svetu ne bi zapravljale milijonov za izobraževanje.
samostojen slovenc
25. 04. 2013 22.54
+6
Ne vem če ima še katera država na svetu toliko izobraženih državljanov. Sam če jih gre 90% na faks, pol kvalitete res ne moreš pričakovat. Pa še vsi morajo dokončat, ker drugače dobi fakulteta manj denarja, to pa tudi ne gre. Pa gredo naši miljoni za izobrazbo 90% mladine, ki na koncu ne zna nič nardit in pol študija dela na študentskih servisih, drugo polovico ga pa žura. Namesto da bi izobrazili 30% mladine, pa se bi vsi potrudili s študijem in izobrazba bi bla nekajkrat bolša. Ostali pa na srednje tehnične šole pa po šoli delat.
Justice1
25. 04. 2013 21.54
+13
90% tistih, ki imajo doktorat, so primerni samo še za sortiranje odpadkov.
3.142
26. 04. 2013 13.33
-2
Močno dvomim, da so tega sposobni. Za to je treba že nekaj vedeti, ne samo imeti papirja s FDVja.
Dr_imbecil
26. 04. 2013 19.02
+2
Justice1, torej predlagaš, da je izobraževanje nesmisel in bi bilo bistveno bolje, da bi vsi ljudje imeli zgolj osnovno šolo? Bitka, ki jo danes bijejo doktorji znanosti ni nič drugačna od tiste, ki so jo pred 40 leti bili ljudje z diplomo, ko je bil človek s poklicno ali srednjo šolo tehnološki višek!
kolenc63
25. 04. 2013 21.36
+6
se bo treba mal balkana rešt pa bo več delovnih mest pa tut mal bo treba te lene riti premaknt pa kej fizično delat ne sam papirje prekladat .... od prekladanja papirčkov pa sedenja za računalnikom krompir pa svinja še nista zrastla......
Dr_imbecil
26. 04. 2013 19.03
+3
V socializmu je bilo zato tako lepo, ko so podjetja in državo vodili neizobraženi ljudje.
Vedomec
25. 04. 2013 21.08
+7
SRAMOTA!! Toliko neizkoriščenega potenciala - lahko bi nam šlo bajno, pa smo Slovenci ozkogledi in prtedvsem NEVOŠČLJIVI!!!
MatLav
25. 04. 2013 20.56
-2
realno se izobrazba konča pri končani osnovni šoli... žal je v našem sistemu tako... srednja šola že gre preveč v neke detajle, ki jih nikoli ne potrebuješ na višjih šolah pa te itak povsem zabluzijo... več bi mogle štet izkušnje in pridobljeno znanje z delom... nekdo lahko zaposli nekoga z tremi doktorati pa grem stavit, da bo manj znal in bil tudi manj komunikativen kot nekdo, ki konča neko standardno srednjo šolo in se potem posveti različnim zadevam... teli "doktorji" pa klopi drsajo do onemoglosti in nevem katerega leta pol pa misljo, da bodo dobil visoko rangirano službo z plače najmanj 5000€... a-a ne gre tako!
lordG
25. 04. 2013 20.54
+5
to je pa to da gre dons že vsak pek na fax
jd1321
25. 04. 2013 20.47
+29
Ma te doktorate si lahko samo nekam vtaknejo! Razlog zakaj bi vsi bodoči doktorji radi delali v javnem sektorju je ta, da je njihovo znanje večinoma akademsko bluzenje...nič uporabnega kar bi gospodarstvo potrebovalo. Podjetja sploh v naravoslovju in tehniki takoj zaposlijo razvojno naravnane doktorje znanosti, ki bodo razvijali uporabne inovativne izdelke za trg ter jih nato tudi temu primerno nagradili veliko bolje kot javni sektor. Slovenski doktorji znanosti so v realnem svetu večinoma neuporabni, dobri le za morit študente z akademskim znanjem na faksu od katerega je 90% neuporabnega, na koncu so diplomanti nezaposljivi in mora podjetje porabit mesece, da si izuri "izobražen" kader, ki bo vsaj delno pokrival strokovne potrebe podjetja. Medtem pa doktorji na račun javnega denarja poleg neustreznega izobraževanja, zabijajo čas še z neuporabnimi raziskavami, samo toliko, da opravičujejo svoje nazive. Če bi jaz bil direktor nekega recimo projektantskega podjetja, 100X raje zaposlim tehnika z 10 letnimi izkušnjami iz prakse, kot pa doktorja znanosti, ki je 10 let poučeval na fakulteti! Slovenski doktorji znanosti so popolnoma izgubili stik z realnim svetom oziroma sploh se jim ne sanja kaj se v praksi dogaja in kaj trg potrebuje. Vprašajte se zakaj, če imamo toliko doktorjev znanosti, s takimi in takimi nazivi...zakaj potem produkti 95% njihovih raziskav ne ustvarijo niti centa na trgu?! Ne rečem pa da so vsi slovenski doktorji neuporabni v praksi, jih je pa velika velika večina takih. Doktorji z uporabnim znanjem takoj dobijo službo v gospodarstvu in si tam tudi želijo delat, vprašajte Boskarolove razvojne inženirje z doktorati, če bi si želeli delat v JS. Doktorji v JS večinoma teoretizirajo in rešujejo probleme, ki si jih sami ustvarijo in ki svet večinoma sploh ne brigajo, lahko bi jih imenovali znanstveni birokrati!
Dr_imbecil
26. 04. 2013 19.05
Pa kje za vraga je govora o doktorjih znanosti, ki so 10 let poučevali na fakulteti?! Govora je o MLADIH doktorjih znanosti, ki so hodili
pacifik12
25. 04. 2013 20.45
+16
Javni sektor ima prepoved zaposlovanja, storitveni sektor je v globoki krizi. Pol pa maš industriji kjer ponujajo magistrom strojništva minimalno plačo po kolektivni pogodbi 980 bruto in za doktorje 1120 bruto in bi si pol najrajši poslal metek v čelo da si zapravil vsa una leta na tehničnih faksih. Študirajte FDV in ekonomije, je moj nasvet in postanite doktorji mešanja megle, dreka ali karkoli že.
GlavniModerator
25. 04. 2013 20.32
-7
ma dej te doktorati so precenjeni, vecina jih gre delat samo zato ker so ratal enostavni za naredit, ne razmisljajo na dolgi rok ampak samo kako se bojo okol hvalil da majo doktorat ne pa sluzbe, za sluzbo ve vsak da jo bo tezji dobil z doktoratom kot pa samo z diplomo(pa se to zelo tezko), razn ce nimas vez pol je pa itak dost ze srednja poklicna...
intel1
25. 04. 2013 20.12
+7
SUPRCA JS BOM PA SPALČKO HODU NA ŠIHT DO 65. BARAVO BANANA DRŽAVA