'Če bi imel predsednik KPK v sebi vsaj malo ponosa in morale, bi po tej odločitvi definitivno odstopil'

Namišljena afera predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca se je sesula v prah, je odločitev vrhovnega sodišča v primeru njene kandidature za evropsko komisarko komentirala Alenka Bratušek. "Če bi imel predsednik KPK v sebi vsaj malo ponosa in morale, bi po tej odločitvi definitivno odstopil," je dejala.

Kot je predsednica Zavezništva socialno-liberalnih demokratov dejala na današnji novinarski konferenci, je vrhovno sodišče v celoti potrdilo sodbo upravnega, kar po njenih besedah pomeni, da v komisarski zgodbi ni bilo nič narobe. "Nobene kršitve zakona, nobenega konflikta interesov, zgolj politična diskreditacija," je poudarila Bratuškova, ki je celotno zgodbo označila kot namišljeno afero.

Dodala je, da se je na podlagi te "akcije" KPK proti njej dogajala medijska gonja, kakršne pred njo ni bil deležen še nihče. Ta gonja je bila očitno neupravičena, saj so vsi očitki sloneli na ugotovitvah protikorupcijske komisije, ki jih danes ni več, je poudarila Bratuškova in dodala, da bi "v normalni državi človek upravičeno pričakoval vsaj kakšno opravičilo".

Po njenih besedah je čas, da se protikorupcijska komisija začne ukvarjati s tem, za kar je bila ustanovljena, in ne političnimi diskreditacijami. "Če uporabim prispodobo Štefaneca, ki jo je uporabil nedolgo tega, so pa zdaj tudi njegovi čevlji, ki so že od samega začetka preveliki, okuženi," je še dejala Alenka Bratušek.

Generalni sekretar Zavezništva Jernej Pavlič pa je prepričan, da je šlo za politično zgodbo, za katero mora nekdo odgovarjati. In to je po njegovih besedah predsednik KPK Štefanec. V Zavezništvu tudi pričakujejo, da bo vladna koalicija predsedniku države predlagala razrešitev predsednika KPK.

Vrhovno sodišče prikimalo Bratuškovi

Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo pritožbo KPK na odločitev upravnega sodišča v primeru kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Upravno sodišče je namreč februarja lani odpravilo akt KPK, v katerem je ta Bratuškovi očital nasprotje interesov.

Senat KPK je končne ugotovitve v primeru postopka predlaganja in imenovanja kandidatov za člana Evropske komisije sprejel 9. oktobra 2014, prav na dan, ko je Bratuškova po neuspešnih zaslišanjih pred pristojnima odboroma v Evropskem parlamentu odstopila od kandidature za komisarko. Takrat je KPK ocenil, da je bila Bratuškova v nasprotju interesov. Sporno naj bi bilo, da je odločala o svoji kandidaturi.

Že dan pozneje je morala komisija ugotovitve v tem primeru po odredbi upravnega sodišča umakniti s spletne strani. Leto in pol pozneje, februarja lani, pa je sodišče akt KPK tudi odpravilo. Bratuškova je tedaj ocenila, da je sodba razlog za odstop predsednika KPK Borisa Štefaneca. Ta je ostal na položaju, potrebne podpore v DZ pa ni dobil niti predlog Bratuškove za njegovo razrešitev. Zdaj pa je mnenju upravnega sodišča pritrdilo tudi vrhovno.

Vrhovno sodišče se tako strinja s prvostopenjskim sodiščem, da je KPK s svojim ravnanjem kršila procesna jamstva iz 22. člena ustave, konkretno pravico do izjave. Bratuškove namreč ni posebej obvestila o spremembi njenega pravnega položaja iz statusa priče v status preiskovanke. Na ta način ji je onemogočila postavljanje vprašanj priči in predlaganje dokazov, ki so ji v korist. Vrhovni sodniki tako potrjujejo, da je KPK storila absolutno bistveno kršitev postopka, ker Bratuškovi ni omogočila, da sodeluje pri izvedbi dokazov in pričam postavlja vprašanja.