Slovenski kirurgi transplantirajo ledvice, srce, jetra in kostni mozeg, pljuča pa zaenkrat še vedno presajajo na Dunaju. Po podatkih društva Transplant so bile pri nas do sedaj transplantirane predvsem ledvice, in sicer v 452 (86 odstotkov) primerih. Osem let po prvi tovrstni transplantaciji se je pričelo tudi presajanje kadavrskih ledvic, tj. ledvic umrlih ljudi. Leta 1989 so prvič presadili kostni mozeg, leta 1990 srce, pet let kasneje pa prva jetra. Bolniki iz Slovenije, ki so na čakalni listi za presaditev pljuč na Dunaju, dobijo lahko primerna pljuča za presaditev tudi iz Slovenije, saj te pošljejo iz Slovenije v Avstrijo, pri tem pa imajo slovenski bolniki prednost.
Presajanje organov v Sloveniji je organizirano z zakonom o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Bolniki v Sloveniji dobivajo organe iz 10 domačih donorskih centrov, ljubljanski Klinični center (KC) pa deluje kot transplantacijski center. V KC je tudi logistični center, ki deluje kot Slovenijatransplant in je povezan z vsemi donorskimi centri v Sloveniji in mednarodno transplantacijsko mrežo Eurotransplant, v katero se je Slovenija vključila leta 1999.
Maja 2000 so se ljudje s presajenimi organi, njihovi svojci, zdravniki, medicinske sestre in drugi povezali v društvo Transplant. Njegove osnovne dejavnosti so socialni programi, ki vsebujejo srečanja, druženja in pomoč članom pri uveljavljanju statusa življenja človeka s presajenim organom. V programih so tudi strokovna srečanja članov in članic društva, izobraževanja o uporabi zdravil, delovanju presajenega organa in novostih, ki se uvajajo pri zdravljenju. Društvo izdaja časopis Transplant, pomembno področje življenja ljudi pa je tudi telesna aktivnost. Društvo je član svetovne federacije za igre športnic in športnikov s presajenimi organi in organizator nastopov slovenskih športnic in športnikov s presajenimi organi na teh igrah.
