Sinoči smo lahko tudi v Sloveniji opazovali lunin mrk, ki je bil drugi in hkrati tudi zadnji letošnji mrk, viden iz Slovenije. Mrk so lahko sicer opazovali še v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in Avstraliji.

Lunin mrk sicer nastane, ko Luna ob ščipu zaide v Zemljino senco, kar se zgodi približno dvakrat na leto. Takrat so Sonce, Luna in Zemlja skoraj poravnani, Zemlja pa je na sredini. Če se celotna Luna potopi v Zemljino senco, govorimo o popolnem mrku, ki smo ga pri nas lahko nazadnje opazovali januarja letos. Tokrat pa smo bili priča delnemu mrku.

Prva faza, polsenčni mrk, je nastopila kmalu po vzhodu lune, a omenjena faza mrka s prostim očesom ni bila vidna. Okrog 22. ure pa je Luna začela drseti v Zemljino senco. Ker je bila takrat Luna nizko nad obzorjem, je bil začetek mrka najbolje viden iz višjeležečih krajev z dobrim razgledom proti jugovzhodu. Vrhunec mrka je nastopil okoli pol dvanajste ure, ko sta bili v Zemljini senci dve tretjini Lune, nato pa je Luna začela izstopati iz sence. Konec delnega mrka je bilo okrog ene ure ponoči.
Mrki sicer vedno pridejo v paru ali celo v trojicah. Pred tokratnim luninim mrkom je 2. julija nastopil popolni sončni mrk, ki so ga lahko opazovali v ozkem pasu čez del Tihega oceana, Čile in Argentino, medtem ko pri nas ni bil viden.

Tudi prihodnje leto bomo iz Slovenije lahko opazovali dva lunina mrka. Prvega že 10. januarja, medtem ko bo drugi viden 5. junija 2020.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.