Tudi slovensko veleposlaništvo v Albaniji

''Slovenija odpira veleposlaništvo v Albaniji, zaradi česar sem tudi sam zelo vesel,'' je po seji vlade povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Obenem je predstavil predlog novele zakona o zunanjih zadevah, s katero se želi bolj približati profesionalizaciji veleposlanikov. Diplomatski kandidati, ki se bodo potegovali za funkcije na veleposlaništvih, bi bili tako večinoma izbrani izmed kariernih in ne več po politični poti. Opraviti bodo morali dva izpita: diplomatskega in višjega diplomatskega. Spremembe so tudi pri odpoklicih, ki bodo po novem možni tudi na zahtevo države gostiteljice. Na vprašanje, kdaj bo po novem sistemu imenovan prvi veleposlanik, je Žbogar odgovoril, da še ne ve.

Zahtevana delovna doba se bo podvojila; za veleposlanike to pomeni, da bodo poslej morali imeti 14 in ne več zgolj sedem let delovnih izkušenj, poleg tega pa bodo morali imeti že tudi tri leta izkušenj na diplomatskem mestu v tujini, nediplomati pa vsaj tri leta vodstvenih izkušenj. Tudi pogoji za imenovanje naj bi bili strožji. Natančneje se ureja tudi pristojnosti vseh organov in institucij pri imenovanju veleposlanikov. Predlog tako pripravi zunanji minister, vlada pa ga določi po posvetovanju s predsednikom države. Nato svoje mnenje poda še odbor državnega zbora za zunanjo politiko, šele nato pa se lahko zaprosi za agreman države sprejemnice.

S predlaganimi spremembami zakona bodo poleg tega med drugim uvedli nova položaja na ministrstvu – generalnega direktorja in političnega direktorja. Prvi naj bi vodil strokovno delo na vsebinsko zaokroženem delovnem področju na ministrstvu, drugi pa bo usklajeval dela, povezana s področjem skupne zunanje in varnostne politike EU ter skupne varnostne in obrambne politike. Uvaja se tudi diplomatski nadzornik, ki naj bi skrbel za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje diplomatskih predstavništev.

Predlogi naj bi odpravili tudi "toge in neživljenjske pogoje" za pošiljanje diplomatov v tujino, saj morajo ti sedaj po štiriletnem službovanju v tujini obvezno za dve leti nazaj v službo na ministrstvo. Po novem bi bila obveznost dveletnega službovanja v notranji službi obvezna šele po šestih letih v tujini, možne pa bi bile tudi premestitve med predstavništvi. Prav tako naj bi novi zakon uredil, da diplomatom, ki se zaposlijo v kaki mednarodni organizaciji, mirujejo njihove pravice. Podobno bo veljalo za diplomate, ki so za določen čas razporejeni v kak drug državni organ.

Novela zakona uvaja tudi primerljivost nekaterih vodstvenih mest s podobnimi vodstvenimi mesti v zunanjih ministrstvih drugih članic EU. Poleg tega se ureja še primerljivost diplomatskih nazivov, za katere se zahtevane delovne izkušnje znatno dvigujejo. Uredili pa naj bi tudi pripravništvo, usposabljanja diplomatov, preizkusni test za delo na diplomatskih delovnih mestih in podobno, izhaja iz predlogov sprememb.

Sindikat nasprotuje noveli

V sindikatu diplomatov so do novele kritični, saj menijo, da bo znova omogočala politična imenovanja veleposlanikov. Pravijo, da tudi v vojski nekdo kar takoj ne postane general. Po drugi strani pa v Društvu za mednarodno pravo, ki je sodelovalo pri pripravi novele zakona, ocenjujejo, da bi moral biti sistem še bolj odprt in da je kvota "političnih" veleposlanikov – 10 odstotkov dejansko pomeni okoli pet veleposlanikov – še premajhna in da je zdaj pravzaprav že zapolnjena, minister pa da jo bo lahko izkoriščal šele čez dve ali tri leta. Se pa tudi v tem društvu strinjajo, da je za položaj veleposlanika treba imeti določene kvalitete in izkušnje.

Nič več 'zapletov'?

Novela sledi povolilnim ''zapletom'' ob imenovanju veleposlanikov. Novela zakona iz leta 2008 je namreč uvedla zaprt sistem imenovanja veleposlanikov zgolj izmed poklicnih diplomatov in zaostrila pogoje z namenom preprečiti politična imenovanja na veleposlaniška mesta. Tudi zaradi teh zahtev na primer prejšnji zunanji minister Dimitrij Rupel formalno ni izpolnjeval pogojev za imenovanje na veleposlaniški položaj. Zaradi tega ga formalno tudi ni potrdil predsednik Danilo Türk, ki je sicer med drugim izjavil, da mu ne zaupa.

Toda pozneje so se začela vnovič pojavljati razmišljanja, da je omenjeni sistem preveč tog in da je Slovenija morda premajhna, da bi omejevala delovanje v diplomaciji strokovnjakom z izkušnjami na področju zunanje politike ali mednarodnih odnosov, ki sicer niso karierni diplomati. Nato je v obdobju usklajevanja zakona nastala različica, po kateri bo zunanjemu ministru omogočeno, da predlaga imenovanje do 10 odstotkov veleposlanikov po svoji izbiri.