Tudi Slovenija pod pritiski, naj omili ukrepe na meji

Po uvedbi novega avstrijskega sistema sprejemanja beguncev je danes mejo v Šentilju prestopilo okoli 400 migrantov. Sprejemanje beguncev je potekalo brez zapletov.

Avstrija je sicer dnevne kvote in sprejem le še do 80 prošenj za azil dnevno na slovenski meji začela uveljavljati v petek, vendar pa se je prihod beguncev v Slovenijo te dni občutno zmanjšal, zato so prvi migranti po uvedbi sistema mejo prestopili danes.

Preko meje bo Avstrija dnevno spuščala do 3200 oseb, ki bodo izrazile namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav, Slovenija pa je že napovedala, da se bo prilagajala avstrijskim dnevnim kvotam.

Slovenijo so pozvali k omilitvi ukrepov na meji, na to ni pristala

Slovenski premier Miro Cerar se je v petek v Bruslju ob robu vrha EU z voditelji Grčije, Nemčije, Hrvaške, Avstrije in Nizozemske pogovarjal o usklajevanju dejavnosti na balkanski in srednjeevropski migracijski poti. Kot pred tem Avstrija je bila tudi Slovenija pozvana k omilitvi ukrepov na meji, na kar pa ni pristala, je povedal Cerar.

Slovenski premier je imel sprva predvideno dvostransko srečanje z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom, vendar se na koncu nista sestala sama, temveč skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel, predsedujočim Svetu EU, nizozemskim premierjem Markom Ruttejem, hrvaškim premierjem Tihomirjem Oreškovićem in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom.

Pogovarjali so se o tem, kako čim bolje uskladiti dejavnosti na balkanski in srednjeevropski migracijski poti. Izpostavili so, da Grčija ne sme ostati osamljena, da potrebuje pomoč in da so vsi pripravljeni pomagati, a da mora tudi sama storiti bistveno več za ustavitev nedovoljenih migracijskih tokov, je pojasnil slovenski premier.

Na vprašanje, ali je bila tako kot Avstrija tudi Slovenija pod pritiski, naj preloži ukrepe na meji, je Cerar odgovoril, da so bili tudi njemu predloženi nekateri predlogi, da bi vsaj delno omilili ukrepe, vendar nanje ni pristal, saj mora Slovenija glede na okoliščine, ki jih je sprožila Avstrija, odločno ukrepati. "Vlada je te odločitve sprejela in izvedli jih bomo," je poudaril.

Konkretnejši premier ni želel biti, dodal je le, da je šlo za kompleksno pogajanje in da je bilo posredovano stališče, da bi bilo dobro, če Slovenija nekoliko omili napovedane ukrepe, kar pa je jasno zavrnil in pojasnil, da dokler vztraja Avstrija, mora tudi Slovenija, ki je schengenska država in bo v prihodnjih dneh in tednih postopno, a zanesljivo varovala schengensko mejo.

Po neuradnih informacijah naj bi k omilitvi ukrepov Slovenijo pozvala Grčija. Z grške strani so sicer v minulih tednih po neuradnih kanalih deževali jasni izrazi nezadovoljstva zaradi slovenske pobude za krepitev nadzora na makedonsko-grški meji, ker naj bi to osamilo Grčijo in jo preplavilo s prebežniki.

Cipras sicer po Cerarjevih besedah zdaj napoveduje intenziviranje grških dejavnosti pri ustavljanju nedovoljenih migracij. Slovenski premier meni, da je zdaj skrajni čas za to, ter ocenjuje, da bosta ravnanje Avstrije in posledično Slovenije močna spodbuda Grčiji, da tudi sama stori več, ob pomoči EU, ki pa jo mora sprejeti.

Slovenski premier je še izpostavil, da je bil minule dni v Bruslju zelo dejaven pri usklajevanju ukrepanja v migracijski krizi. Znova je poudaril, da je bila slovenska pobuda, ki vključuje tako sodelovanje s Turčijo in pomoč Grčiji kot krepitev nadzora na makedonsko-grški meji, prepoznana kot dopolnilna vsem ostalim evropskim pobudam.

Slovenska pobuda je po premierjevih navedbah dobila podporo velike večine držav ter bila na splošno prepoznana kot konstruktivna in komplementarna pomoč pri reševanju migracijske krize. Izpostavil je tudi, da je kolege opozoril, da se čas izteka - da ne gre več za mesece niti tedne, ampak za dni.

Čeprav pri iskanju skupne rešitve ni bilo storjenega veliko novega, pa je prav ukrepanje Avstrije, ki mu Slovenija sledi, pokazalo, da je treba zdaj resnično narediti, kar so dolgo odlašali - preiti od besed k dejanjem. Zelo pomembno je na balkanski in srednjeevropski migracijski poti pokazati, kako je mogoče razumno in pametno sodelovati in ukrepati, je sklenil.