Od zdravega do neprištevnega: tudi sedem sodnih izvedencev za eno kaznivo dejanje

Sodni izvedenci psihiatrične in psihološke stroke so v primerih uboja, umora in posilstva pogosto prisotni na sodiščih in skorajda pravilo. Jasnih pravil pa ni med izvedenci samimi. Potem ko opravijo izobraževanje in izpit za sodnega izvedenca, jih namreč nihče ne nadzira, to pa naj bi se kmalu spremenilo z uvedbo licenc. 

V enem kazenskem postopku lahko zdaj presoja kar sedem izvedencev, njihova mnenja pa so si zelo nasprotujoča. Velikokrat se namreč zgodi, da strokovnjak storilca označi za zdravega, spet drugi pa za neprištevnega. 

Izvedenska mnenja pa so za sodnike zelo pomembna. Sodišče določi izvedence, ker samo nima specifičnih strokovnih znanj. Odvetnik Mitja Jelenič Novak je povedal, "da sodniki zaslombo za svojo odločitev iščejo v izvedenskih mnenjih."

Sodnica Mihela Mohorič pa je njegovo izjavo odločno zavrnila. "Sodi sodnik, izvedenec je le njegov pomočnik. Je pa res, da je v določenih primerih izvedensko mnenje za odločitev sodišča bistvenega pomena. To pa ne pomeni, da izvedenec sodi," je strnil.

Bojan Zalar, dolgoletni sodni izvedenec klinične psihologije in generalni direktor Psihiatrične klinike, naniza dogodke s sodišča. "Sodniki velikokrat zahtevajo teste. Čutijo se dovolj kompetentne in usposobljene, da primer interpretirajo brez ustrezne izobrazbe. To je tako, kot da bi lahko čisto vsak upravljal z letalom," je povedal.

Različna izvedenska mnenja o (ne)prištevnosti storilca 

Pet let in pol v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Mariboru deluje enota Forenzične psihiatrije, kamor nameščajo tiste, katerim se izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Katarina Bergant, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani opozarja na nepravilnosti. "Obramba se vse pogosteje gradi na ugotavljanju (ne)prištevnosti ali bistveno zmanjšani prištevnosti storilcev. Želela bi, da se naredi raziskava, ali je to povezano s forenzičnim oddelkom za zdravljenje neprištevnih in nevarnih storilcev. Namreč velika razlika je, ali je kdo na zdravljenje napoten za pet let, ali pa mu grozi zaporna kazen do 30 let," je povedala. 

"Povečuje se število obravnavanih pacientov iz zaporov, medtem ko v zadnjih letih upadajo ukrepi obveznega zdravljenja in varovanja v bolnišnici," je povedal Miran Pustoslemšek, vodja enote za Forenzično psihiatrijo. Obenem pa opozarja tudi na slabo zakonodajo, saj je Slovenija edina evropska država, kjer se obvezno zdravljenje konča po petih letih. "Pri nas se potem po petih letih zadeva regulira z zakonom o duševnem zdravju, kar je seveda neustrezno. Paciente nameščajo v posebne socialno varstvene zavode, ki pa žal za ta tip pacientov niso ustrezno opremljeni niti usposobljeni. Zakonska podlaga ni ustrezna, ker določeni pacienti prehitro pridejo na prostost," je povedal.