Saga okrog financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) se nadaljuje. Po tem, ko Urad vlade za komuniciranje (Ukom) STA ni izplačal oktobrskega nadomestila za opravljanje javne službe, saj naj vodstvo STA Ukomu ne bi posredovalo zahtevanih dokumentov, so se vrstili odzivi z vseh strani. Odzvala se je opozicija, ki je v odločitvi Ukoma videla napad na medije, kritikam pa se je pridružil tudi del koalicije. Ministri SMC naj bi se s pozivom k rešitvi nastale situacije obrnili na premierja Janeza Janšo, tudi v DeSUS vztrajajo, da je treba financiranje zagotoviti. Da "bodo rešili" situacijo, je v četrtek v Tarči dejal tudi prvak NSi Matej Tonin. V zadevo se je vpletel tudi Odbor DZ za kulturo, ki je vlado pozval, naj nemudoma izplača že zapadle obveznosti do STA, hkrati pa pozval tudi STA, naj Ukomu posreduje zahtevano dokumentacijo.
Novica o zaustavitvi financiranja STA pa je prebila tudi državne meje. Partnerji Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR) so skupaj z Mednarodnim inštitutom za tisk (IPI) s sedežem na Dunaju, Evropskim centrom za svobodo tiska in medijev (ECPMF), Evropsko zvezo novinarjev (EFJ), Neomejenim svobodnim tiskom (FPU) ter Balkanskim in kavkaškim observatorijem Transeuropa (OBCT) izrazili resno zaskrbljenost, saj so prepričani, da bo začasna ustavitev financiranja STA resno ogrozila njeno obveščanje državljanov med pandemijo covida-19 in po njej ter da gre za zadnji primer širšega prizadevanja sedanjih oblasti za spodkopavanje in stigmatizacijo javnih medijev v državi.
V sredo je pismo premierju Janezu Janši poslala tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je opozorila na poslabšanje delovnega okolja za novinarje v Sloveniji, na njeno pismo pa so se odzvali v Ukomu.
Kot je v pismu zapisal direktor Ukoma Uroš Urbanija, si tako kot komisarka tudi sam želi, da bi se trenutne težave s financiranjem Slovenske tiskovne agencije (STA) čim prej rešile v korist tako zaposlenih kot same agencije. Kot je pojasnil, je vlada v skladu z Zakonom o STA dolžna zagotoviti ustrezno financiranje STA. Omenjeno področje od samega začetka v imenu vlade ureja Ukom, še piše Urbanija in pojasnjuje, da krovna pogodba, ki sta jo decembra 2019 podpisala sedanji direktor STA Bojan Veselinovič in nekdanja direktorica Ukoma Kristina Plavsak Kranjc, določa, da Ukom Slovenski tiskovni agenciji za izvajanje javne službe plača približno 165.000 evrov, STA pa mora v skladu s pogodbo Ukomu zagotoviti vse potrebne dokumente, vključno z dokumenti v zvezi s finančnimi in pravnimi zadevami ter vsebino.
Pomen "ustreznega financiranja", kot ga določa zakon, je mogoče ugotoviti le na podlagi celovitega pregleda finančnega poslovanja STA, nadaljuje Urbanija. V upanju, da bo nova pogodba pravočasno pripravljena in bo tudi omogočila pregled tekočih izdatkov proračunskih sredstev, je Ukom oktobra zahteval popolne dokumente, ki pa jih direktor Veselinovič še ni izročil kljub veljavni pogodbi, pojasnjuje Urbanija.
Na koncu še dodaja, da je Slovenija pravna država, v kateri je – glede na slovensko in evropsko zakonodajo – kakršno koli odstopanje od tega načela nesprejemljivo. V luči tega omenja tudi temeljno pravno načelo pacta sunt servanda, v skladu s katerim so spori na tem področju v izključni pristojnosti sodišč.
Spomnimo
V ponedeljek je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović na premierja Janeza Janšo naslovila pismo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi vladne odločitve o zaustavitvi financiranja STA ter poziva premierja, naj jo "nemudoma razveljavi". V svojem mandatu komisarka posebno pozornost posveča prav spoštovanju svobode medijev. Premierja je spomnila, da je bila STA ustanovljena leta 1991 in je postala zelo cenjena tudi na mednarodni ravni. Vzdržuje visoke novinarske standarde in z zagotavljanjem zanesljivih informacij ljudem v Sloveniji nudi dragocen javni servis.
Ukom trdi, da STA ni posredovala zahtevanih dokumentov
Čeprav Ukom ne odstopa od svojih stališč, pa je po oceni vodstva STA s svojimi zahtevami presegel zakonska in pogodbena pooblastila, do katerih ima po zakonu o STA pravico le vlada. Zahteve iz dopisov so se namreč nanašale tako na področja, ki jih ščitijo določila o avtonomiji uredništva, kot na tržni del dejavnosti STA, za katerega Ukom kot skrbnik pogodbe o opravljanju javne službe ni pristojen.
Ukom je na STA naslovil 12 dopisov, med drugim z vprašanji o številu intervjujev s pevci iz sveta zabavne glasbe, intervjujev z avtorji ob izdajah cedejev ter o primerjavi dolžine intervjujev in zahteval informacije o tržnem delovanju STA ter poimenski seznam bruto plač.
Služba vlade za zakonodajo je v mnenju, za katerega jo je zaprosil Ukom, ocenila, da bi morala biti zamrznitev financiranja STA skrajna sankcija, saj bi posledična ustavitev javne službe pomenila nezakonito stanje. Ocenila je tudi, da je z zakonom vzpostavljena neodvisnost STA v razmerju do vlade, ki od STA ne sme zahtevati podatkov za nadzor nad uredniško politiko ali primernostjo poslovanja.
Iz dela koalicije pozivi k rešitvi financiranja javne službe STA
Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je danes v izjavi v DZ povedala, da je v četrtek pozvala vse štiri ministre SMC, naj se danes v zvezi z zamrznitvijo tekočega financiranja STA obrnejo na predsednika vlade Janeza Janšo, da se ta zaostali finančni vložek čim prej nakaže. To so ministri po njenih informacijah storili in Sluga upa, da bo to čim prej obrodilo rezultat. Glede na mnenje službe vlade za zakonodajo pa je po njenih besedah zdaj tudi direktorju urada vlade za komuniciranje (Ukom) Urošu Urbaniji "menda jasno, da zadeva ni v redu". Potrdila je še, da je seznanjena, da je STA vložila predlog za izvršbo, kar je po njenem mnenju tudi najhitrejši način, da pride do teh sredstev. Ocenjuje, da bo STA pri tem uspešna, je pa po njenih besedah težava, da zaradi epidemije vsi roki stojijo.
Tudi v koalicijski DeSUS vztrajajo pri tem, da je treba v skladu s pogodbo poravnati zapadle obveznosti in v skladu z zakonom podpisati pogodbo o financiranju za prihodnje leto. Tudi oni napovedujejo, da bodo na naslednjem koalicijskem sestanku vprašali, ali se bodo torej te aktivnosti izvedle.
Prvak NSi Matej Tonin pa je v četrtkovi oddaji Tarča na Televiziji Slovenija v komentarju dela vlade dejal, da bi zadevo s STA in filmarji "lahko bolje in optimalno izpeljali". "Glede STA smo koalicijski partnerji na sestanku to izpostavili in bomo to tudi rešili," je navedel.
Tonin je sicer v oddaji priznal, da so v vladi naredili tudi kakšno napako. "Pristop h komuniciranju bi moral biti bolj spodbuden. Manj grozeč, da so navodila jasna. Stvari iz dneva v dan izboljšujemo. Timski pristop nam pomaga," je navedel in dodal, da na težave opozarjajo "v slačilnici, ne na igrišču". Dodal je, da so mediji upravičeno kritični do njih, so pa tudi "stvari, ki so napihnjene".
KOMENTARJI (317)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.