Poslanci SDS in SNS so v torek vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in noveli zakona o sodniški službi. Vlagatelji v obrazložitvi zahteve menijo, "da predlog dviga sodniških plač predstavlja napako, saj so bile sodniške plače osnova za določanje plačnih razmerij v javnem sektorju". Opozarjajo tudi, da vlada predlaganih zakonskih rešitev ni usklajevala s sindikati javnega sektorja, in predvidevajo, da bo sledilo nezadovoljstvo pri drugih poklicnih skupinah v javnem sektorju (na primer univerzitetnih profesorjih, zdravnikih ...).
Poudarjajo, da je "vlada pristala na izsiljevanje sodnikov, ker predlaganih rešitev ni zahtevalo ustavno sodišče, ampak gre za voljo vlade in rezultat njenega pogajanja s sodniki". Rešitev glede umestitev sodnikov v višje plačne razrede po njihovem mnenju ni ustrezna, "ker ni upoštevano dejstvo, da so sodniki v primerjavi z drugimi funkcionarji v privilegiranem položaju, saj so edini funkcionarji, ki imajo trajni mandat". Kot "napako in neodgovorno ravnanje" ocenjujejo tudi ukinitev variabilnega dela sodniške plače, "ki namesto stimuliranja nadpovprečno uspešnega dela sodnikov znova uvaja uravnilovko in destimulira nadpovprečno uspešne sodnike".
O vložitvi referendumske zahteve sta danes poročala časnika Delo in Večer, podrobneje pa naj bi jo na današnji novinarski konferenci predstavila poslanca Vinko Gorenak (SDS) in Zmago Jelinčič (SNS). Večer navaja tudi pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki "si predstavlja, da bodo koalicijske stranke precej verjetno ponovile 'odvetniško' vajo in ustavno sodišče vprašale, ali ne bi z morebitnim referendumskim padcem pravosodnih plač na čelu s sodniškimi nastale protiustavne posledice".
Koalicija želi ustavno presojo
Poslanec SD Anton Colarič je na tiskovni konferenci predstavnikov koalicijskih strank povedal, da so v koaliciji soglasni, da naj ustavno sodišče pred razpisom referenduma presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju in novele zakona o sodniški službi oz. morebitne zavrnitve slednjih na referendumu lahko nastale protipravne posledice. Dodal je, da so zgolj popravljali napake prejšnje oblasti in nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta.
Poslanec Zaresa Vito Rožej pa je prepričan, da tako kot je v prejšnjem mandatu veljala določena ignoranca do sodnikov, tudi v tem mandatu s strani opozicije manjka razumevanje, da status sodnikov določa naša ustava. Kot nadaljuje, je ustavno sodišče jasno povedalo, da so tudi ustavni sodniki funkcionarji in ne javni uslužbenci. Minister Virant je hotel sodnike s svojo plačno reformo "stlačiti med javne uslužbence, jasno pa je, sedaj pa še toliko bolj po odločbah ustavnega sodišča, da so sodniki oblast".
Po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica pa je pobuda "cenen, populističen, demagoški" in po njegovih bojaznih tudi skrbno načrtovan politični trik. Sam meni, da imata Gorenak in Virant "veliko zaslug, da je ta kriza v sodstvu sploh nastala".
Poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar pa meni, da je anomalijo, ki je nastala pri plačah pravosodnih funkcionarjev, treba popraviti in da referendum, ki bi onemogočil odpravo teh anomalij.
Golobič: Pobuda ne bo prestala presoje
Pobuda poslancev SDS in SNS po mnenju ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča ne bo prestala presoje pred ustavnim sodiščem. Kot je povedal, gre pri urejanju problematike plač pravosodnih funkcionarjev za sledenje odločbi ustavnega sodišča. Poleg tega se s tem "niti za en evro ne povečujejo javni izdatki za sodniške plače, ampak se ohranja masa plač na isti ravni", je dejal.
Golobič je pripomnil, da se je po reformi plač v javnem sektorju nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta masa plač za zdravnike v enem letu povečala za 200 milijonov evrov, zato Golobič napoved referenduma ocenjuje "za neko strahotno sprenevedanje".
Minister je še dejal, da sta pobudo za referendum vložili skupini, ki zelo radi eno družbeno skupino "hujskajo" proti drugi ali pa druge hujskajo proti njej. Po njegovem mnenju so bili sodniki v prejšnjem mandatu tisti, na katerih se je poskušala graditi politika sovraštva. "In to je nadaljevanje te politike, nič drugega," je še dejal.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.