Kako je z uporabo davčnih blagajn pri prodajalkah ljubezni?

Kot je splošno znano, večina prostitutk svoj denar služi na črno, torej ne uporablja davčnih blagajn in nima registrirane dejavnosti. 

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD 2008) pozna šifro za prostitucijo, kar pomeni, da jo je s tega vidika možno registrirati. Vendar pa to, da obstaja šifra za registracijo prostitucije, še ne pomeni, da se to dejavnost v Sloveniji sme registrirati, so pojasnili na Ajpesu in dodali, da s podatkom, koliko oseb ima registrirano to dejavnost, ne razpolagajo.

Pod šifro, kamor sodi prostitucija, sodijo tudi druge storitve, kot so bioenergetika, astrologija, animacija, čiščenje obutve, čuvanje hišnih živali, tetoviranje, vroči telefon, vratarstvo, ženitne posredovalnice, vedeževanje, pomoč v gospodinjstvu ...

Sicer pa je trenutno v Poslovnem registru Slovenije registriranih 1.288 poslovnih subjektov z glavno dejavnostjo 96.090.

In kaj zdaj to pomeni? Če je oseba, ki se ukvarja s prostitucijo, to tudi registrirala pod šifro 96.090, kamor prostitucija spada, in posluje z gotovino, potem mora pri poslovanju uporabljati davčne blagajne.

To so potrdili tudi na Fursu. Dohodki iz prostitucije so enakovredni ostalim obdavčljivim dohodkom, pravijo in dodajajo, da morajo zato tudi registrirane prostitutke uporabljati davčne blagajne. 

Finančni inšpektorji lahko tako pri tistih osebah, ki imajo registrirano dejavnost, njihovo uporabo davčnih blagajn tudi preverijo. Furs ima namreč pooblastilo, da lahko vstopi na vsa zemljišča in v vse objekte in poslovne prostore, kjer poteka poslovna dejavnost. Če je oseba za svoj sedež poslovanja oziroma kot lokacijo, kjer opravlja delo, določila stanovanje, se tudi to šteje za poslovni prostor.

Finančni inšpektorji lahko tako vstopijo tudi v stanovanja in zasebne prostore, čeprav le z dovoljenjem lastnika oziroma z odločbo pristojnega sodišča, če sumijo, da v stanovanju poteka dejavnost oziroma se v njem opravljajo dela, ki so v nasprotju z zakonom. Predlog za izdajo odredbe lahko na sodišču vloži Furs.

Sicer pa je prostitucija v Sloveniji od leta 2003 dekriminalizirana, kar pomeni, da policisti nudenja spolnih uslug ne preganjajo ali kako drugače sankcionirajo. Prav tako pa to pomeni tudi, da osebam, ki se same odločijo, da se bodo ukvarjale s to dejavnostjo, priznajo to pravico.

V primeru, da oseba ponuja spolne usluge na vsiljiv način, ki druge moti in zaradi tega povzroči vznemirjanje in zgražanje ljudi, pa gre za prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), so sporočili s Policije.

Dejstvo je, da prostitutke in prostituti so, največ se jih z dejavnostjo ukvarja na črno, če pa je že kdo, ki je svojo dejavnost registriral, pa se pojavi vprašanje, ali bi bil kupec storitve zadovoljen, da bi mu prodajalka ljubezni za svoje storitve izstavila račun.