Tudi ponoči vaške straže

Ambrušani pravijo, da imajo vsega dovolj, da bodo vztrajali do konca, dokler pristojni končno ne ukrepajo. Krajane sta danes popoldan obiskala župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret in direktor ljubljanske policijske uprave Branko Slak, ki je krajanom dejal, da ni razloga za napetosti in množična zbiranja.

Stražijo 24ur na dan

V občini Ivančna Gorica je preseljena družina Strojan še vedno nezaželena. Ambrušani in krajani Malega Hudega so se že včeraj organizirali v straže, ki so dejavne tudi danes. »Krajani Ambrusa in Malega Hudega so še vedno v stanju pripravljenosti. V vsakem kraju straži približno deset ljudi,« je za 24ur.com povedal predsednik krajevne skupnosti Ivančna Gorica Milan Pušljar in dodal, da bodo s protestom nadaljevali, dokler jim vlada ne zagotovi, da Romov ne bodo preselili nazaj v Ivančno Gorico. Cest tokrat niso zaprli, ob vozišču pa stojijo traktorji in avtomobili, ki bi jih, če bi se Romi vrnili v Ivančno Gorico, postavili nazaj na pot.

Občinski svet Ivančne Gorice je v torek na izredni seji sprejel stališče, v katerem nasprotuje iskanju lokacij za preselitev Strojanovih na območju občine. Po neuradnih podatkih naj bi vlada namreč za nadomestno lokacijo izbrala državno zemljišče nad Stransko vasjo.

Krajani območja okoli Stranske vasi, Malih Vrhov in Kriške vasi pa so, zato da bi preprečili morebitno postavitev zabojnikov za romsko družino na njihovem območju, postavili cestne zapore.

Napetost se medtem povečuje, saj se v nedeljo izteka rok, do katerega naj bi vlada poiskala novo lokacijo za Strojanove. Kot je dejal predsednik krajevne skupnosti Ambrus Alojz Šinkovec, so v pripravljenosti. "Danes mi je novomeški romski svetnik Zoran Grm zagotovil, da se Strojanovi ne bodo vrnili na staro lokacijo. Upam, da bo temu tako. V nasprotnem primeru bomo postavili zapore," je dejal.

Strojan grozi, Grm se opravičuje

Mirko Strojan, poglavar romske družine, ki se je preselila v Postojno, je zaradi protesta krajanov občine Ivančna Gorica in zapor, ki so jih krajani postavili na cestah ob morebitni vrnitvi družine v Dečjo vas za 24ur.com povedal, da vaščanom Malega Hudega ne zameri upora, ne more pa verjeti, da policija ne prepreči protesta krajanov Zagradca. »Zbirajo se na moji zemlji. Zapirajo cesto, ki vodi do moje zemlje. To so največji gnoji. Vse bom zažgal. Zagradec bo gorel in vsi bodo bežali. Nimajo pravice zapirati našo pot. Po celi Sloveniji se zbirajo Romi. Podporo so nam izrekli tudi hrvaški Romi. Naj krajani Ivančne Gorice ne mislijo, da smo sami,« je izjavil Strojan in dodal, da je njihova preselitev sramota za državo in policijo.

Predsednika krajevne skupnosti Ambrus, Šinkovca, so grožnje Mirka Strojana presenetile. “Pravkar sem se pogovarjal z novomeškim romskim svetnikom Zoranom Grmom, ki mi je zagotovil, da bodo Strojanovi v Postojni ostali vsaj do sobote. Kakor koli že, če bodo Romi prišli v Zagradec, bodo krajani postavili živi zid. Če bo potrebno, bomo obvestili tudi policijo,” je dejal Šinkovec.

Tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana Leon Keder je za 24 ur.com povedal, da o grožnjah Mirka Strojana niso bili obveščeni. Je pa dejal, da bo PU Ljubljana zagotovila varnost ljudi in premoženja.

Komisar Hammarberg je danes predstavil svoje mnenje, ki si ga je v času obiska oblikoval glede začasne preselitve Romov iz Ambrusa v Postojno in glede romskega vprašanja v Sloveniji sploh.

Komisarju se zdi nesprejemljivo, da se je morala manjšina, družina Strojan, preseliti, zato ker je to zahtevala množica. Hammarberg je povedal, da bo SE zaradi položaja preseljene romske družine Strojan na vlado naslovil pismo, v katerem bo opozoril na nujnost zagotavljanja človekovih pravic vsem prebivalcem države. Sicer pa Hammarberg spoštuje delo vlade, ki si sedaj prizadeva za reševanje nastalega vprašanja. Hammarberg pa je ob obisku zaznal tudi znake sovražnega govora, kar v tako razviti družbi ni pričakoval. Opozoril je, da so člani družine slovenski državljani in imajo enake pravice kot vsak drug državljan, da si izberejo, kje bodo živeli. Karkoli se bo že zgodilo, upam, da bo konvencija spoštovana, je dejal.

Dejal je še, da je bilo obvestilo o preselitvi Romov v Postojno varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka korektno in na mestu.

Na novinarski konferenci je komisar naštel tudi osnovna načela, temelječa na humanitarnih normah, med drugim tudi Evropske konvencije o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Slovenija, in ki vsem državljanom med drugim zagotavljajo pravico izbire, kje živeti, pravico do zasebnega in družinskega življenja ter doma in do zaščite pred fizičnimi in besednimi grožnjami.

Komisar se ne želi vmešavati v pogovore med ministrom za šolstvo in družino Strojan. Lahko pa poda načelno mnenje, da ima družina pravico do vrnitve, če si tako želi. Ima pa tudi pravico do zaščite, tudi če bi bila ta iz finančnega vidika draga. Komisar opozarja, da bo lahko cena veliko višja, če zaščita ne bo zagotovljena.

Opozoril je tudi na to, da je kazniva dejanja posameznikov v skupnosti potrebno obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih sankcionirati v skladu z zakonom. "Kolektivi, katerih del so ti posamezniki, ne smejo biti tarča obtožb, saj v tem primeru trpijo tudi nedolžni," je poudaril Hammarberg.

Hammarberg je pojasnil, da lahko vlado le opomni na ta osnovna načela in kot dober primer reševanja delno primerljivih situacij drugod v Evropi ponudi vzpostavitev temeljitega dialoga med vpletenimi stranmi. Med svojim obiskom v Sloveniji je opazil pomen romskih svetnikov v občinskih svetih, ki imajo pomembno vlogo tudi pri reševanju konkretnega problema. Romskega svetnika bi morali imeti po komisarjevem priporočilu na vseh območjih v državi, kjer živijo romske skupnosti.

Po njegovem mnenju so prizadevanja ministrstva za šolstvo, da izboljša možnosti izobraževanja za romske otroke, izjemno pomembna. V evropskih državah, kjer Romi živijo, romski otroci pogosto namreč nimajo vseh možnosti in spodbud za šolanje.

Srečanje z nevladnimi organizacijami

Komisar se je v sredo sicer srečal z ministroma za notranje zadeve in za šolstvo Dragutinom Matejem in Milanom Zverom. Obiskal je tudi nastanitveni center v Postojni, v katerem so začasno naseljeni Strojanovi.

Komisar se je sestal tudi s predstavniki nevladnih organizacij, in sicer Mirovnega inštituta, Amnesty International Slovenije in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC). Kot so povedali v PIC, so predstavniki nevladnih organizacij začasno preselitev Strojanovih ocenili kot nezakonit ukrep. Popoldne pa se je srečal s predstavniki Zveze Romov Slovenije. Kot so pojasnili novinarjem, so komisarju povedali, da so po njihovem mnenju protesti proti Romom nezakoniti. Zakon o javnih zbiranjih namreč prepoveduje shode, ki napeljujejo k nasilju. V zvezi menijo, da se mora družina vrniti na svoje zemljišče v Ambrus.

Že v torek se je komisar sestal z varuhom človekovih pravic Hanžkom, ki je opozoril na nevarnost, da se vzorec reševanja problema iz Ambrusa lahko ponovi kjer koli drugje.

Delovno mesto komisarja SE za človekove pravice je bilo ustanovljeno leta 1999. Komisar je samostojen in neodvisen organ, odgovoren za spodbujanje izobraževanja, osveščanje in uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic v državah članicah. Njegova vloga je usmerjena predvsem v pomoč in preprečevanje.

Janša pozval k umiritvi razmer

Izjemna politizacija, velika medijska pozornost in internacionalizacija dogodkov iz Ambrusa so po mnenju predsednika slovenske vlade Janeza Janše rešitve tega primera prej oddaljili kot približali. "Zato je zdaj težko poiskati primerno in za vse sprejemljivo lokacijo. Če se bo pozornost še stopnjevala, bo tudi rešitev toliko bolj oddaljena," je dejal Janša. Pozval je k umiritvi razmer, da lahko tisti, ki so zadolženi za iskanje rešitev, to storijo v miru.

"Nobena zborovanja in internacionalizacije ne bodo nič pomagali, če ne bomo našli lokacije, s katero bi romski družini omogočili normalno življenje in dovolj visoko stopnjo integracije v okolje, da bo otrokom omogočeno šolanje in vse tisto, kar je potrebno za normalno življenje," je povedal slovenski premier in dodal, da tudi opozorila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Thomasa Hammarberga razume v tej smeri.

Kot je še dejal, od komisarja niso pričakovali, da bo v Slovenijo prinesel rešitve, so pa veseli, da se je na samem prizorišču seznanil z dejanskimi razmerami, da je imel priložnost slišati več plati omenjene problematike ter da so imeli predstavniki vlade možnost za predstavitev sistemskih rešitev, ki so ravno začele svojo pot v vladni proceduri.

V zvezi z zakonom o romski problematiki je Janša dejal, da se je pripravljal dolgo, še bolj dolgo pa je Slovenija bila brez njega, čeprav ga terja ustava. Po njegovih besedah bo dal zakon dodatne širše podlage, da se bo lahko ustavno načelo, na podlagi katerega ima romska skupnost nekatere posebne pravice v Sloveniji, realiziralo tudi v praksi.

'Vlada ni preselila Romov'

Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na nujni seji, sklicani na zahtevo poslanske skupine LDS, začel obravnavo ravnanja pristojnih organov v primeru preselitve Romov iz Ambrusa v Postojno. Notranji minister Mate je ponovil, da vlada ni preselila romske družine, ampak se je za to odločila sama.

Poslanec LDS Pavel Gantar je v imenu predlagateljev uvodoma poudaril, da je bila romska družina Strojan izsiljeno preseljena v Postojno. V LDS so prepričani, da gre za kolektivno kaznovanje in kolektivno obravnavo te romske družine. Vlada ni reagirala na ponavljajoče se kršitve, zato je razumljivo, da so Ambrušani vzeli stvar v svoje roke, je dejal Gantar.

Poslanec je prepričan, da družina Strojan, potem ko je bila enkrat izsiljeno preseljena, nima kam iti. "Trije ministri bodo preostanek svojega mandata preživeli v iskanju lokacije za eno romsko družino," je dejal Gantar in vladi očital, da ni odgovorila na vprašanja, ki jih je LDS postavila v pobudi za sklic seje odbora.

Mate je podobno kot v petek na seji komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti pojasnil, da ni bil namen njegovega prihoda v Ambrus koga izseliti, ampak poiskati kompromis. Dejal je, da je policija večje težave na tem prostoru zaznala leta 2004, ki pa so se le še stopnjevale. Policija je zaznala 118 kaznivih dejanj, ki so evidentirana, ovadbe pa predane tožilstvu.

Zver se je strinjal, da je morda prišlo do izsiljene preselitve romske družine, vendar to ni storila vlada. Poudaril je, da so bili prisotni tudi otroci in da v dani situaciji ni bilo druge rešitve. Ob izjavi Gantarja, da trije ministri iščejo lokacijo za eno romsko družino, pa je Zver dejal, da poskušajo na licu mesta poiskati dogovor med lokalnim prebivalstvom in romsko družino.

Od 105 romskih naselij le 31 legalnih

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je predstavil kronologijo inšpekcijskih posegov v romskem naselju v Dečji vasi, ki segajo v leto 1997. Inšpektorji so večkrat predlagali prestavitev romskega naselja na drugo lokacijo kot edini možni ukrep za zavarovanje vodnega vira.

Ker so zgradbe na gozdnem zemljišču v lasti družine Strojan postavljene brez dovoljenj, je urbanistični inšpektor že leta 1997 izdal odločbo o odstranitvi objektov. Romi so objekte postavili na novo in se na tri odločbe o odstranitvi pritožili ter na koncu sprožili upravni spor, ki ga je upravno sodišče leta 2002 zavrnilo. Po Podobnikovih besedah so odločbe o odstranitvi objektov v romskem naselju takoj izvršljive, vendar se za to zaradi morebitne zaostritve razmer niso odločili.

Okoljski minister je še pojasnil, da je v Sloveniji 105 romskih naselij, od tega je 31 naselij legalnih, ostala pa so nelegalna. Prepričan je, da vlado čaka veliko dela. V sodelovanju z občinami pa bodo sofinancirali programe komunalnega opremljanja romskih naselij, je napovedal Podobnik in pojasnil, da bo vlada občinam pomagala strokovno in finančno.