Maja smo poročali, da je tako svoje premoženje zavarovala nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Svoje nepremičnine je namreč prepisala na sorodnike in jih ob tem še dodatno zaščitila z zemljiškim dolgom. Gre za pravni ukrep oziroma pravico podobno hipoteki, le da zemljiški dolg dolžnika bistveno bolj obremenjuje kot hipoteka. Zemljiški dolg se izda v obliki prenosljivega zemljiškega pisma. Na tak način zavarovana nepremičnina je praktično nedotakljiva za državo.
Kot poroča časnik Dnevnik, se je zemljiškega dolga poslužil tudi nekdanji direktor Republiškega stanovanjskega sklada Edvard Oven, ki je osumljen zlorabe položaja pri nakupu zemljišč v Vižmarjah, ko naj bi državo ogoljufal za okoli 2 milijona evrov. Aprila naj bi Oven na svoje nepremičnine vknjižil zemljiški dolg v skupni vrednosti 3 milijone evrov. Ali gre za fiktivni dolg in s tem zgolj manever, da zaščiti premoženje pred upniki, ali pa res obstaja upnik s tremi milijoni evrov terjatev, ostaja uganka, saj je zaradi zakonodaje praktično nemogoče ugotoviti, kdo je imetnik zemljiškega pisma.
Če bo Oven spoznan za krivega, bo moral državi plačati odškodnino, zato obstaja upravičen sum, da je svoje premoženje zavaroval na zadnje čase vedno bolj priljubljen način. Vedno več premožnežev, ki jim država grozi z odškodninsko tožbo, svojega premoženja ne prepisuje več na sorodstvo, pač pa na svoje nepremičnine vpisuje zemljiške dolgove. Lastnik zemljiškega pisma je namreč prednostno poplačan pred vsemi drugimi upniki.
Oven zagotovo ni zadnji, saj je postala praksa vpisovanja zemljiških dolgov že prava uspešnica med tajkuni.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.