Slovenija

Tudi okoljski ministri o Jadranu

Brdo pri Kranju/Luxembourg, 13. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Sloveniji so se sestali okoljski ministri držav Jadransko-jonske pobude. Izrazili so nasprotovanje enostranskim odločitvam v zvezi z varovanjem Jadrana in poudarili, da je potrebno morje obravnavati kot celovito vodno telo ter ga upravljati usklajeno.

Ministri držav Jadransko-jonske pobude, ki sodelujejo v prizadevanjih za zmanjševanje onesnaževanja in trajnostno ravnanje z morjem, so se strinjali, da je treba Jadransko morje obravnavati kot celovito vodno telo v duhu okvirne evropske vodne direktive, ki narekuje koordinirano ravnanje v povodju.

O odločitvi Hrvaške, da razglasi ekološko ribolovno območje, ministri niso razpravljali.

Kot je po koncu srečanja povedal minister Kopač, so tudi izpostavili, da je Jadransko morje izjemno občutljiv ekosistem. "Zato si posebej prizadevamo za multilateralen dialog, ki ga ocenjujemo kot edinega sprejemljivega. Nasprotujemo pa enostranskim ukrepom, ki bi jih kdo v smislu ekološke zaščite Jadranskega morja sprejemal," je dodal.

Poudaril pa je, da je bilo današnje srečanje namenjeno zgolj pregledu konkretnih projektov, ki jih v smislu ekološke zaščite Jadrana izvajajo posamezne države Jadransko-jonske pobude in ne razpravi o razglasitvi ekološko-ribolovne cone s strani Hrvaške. Svoje projekte je danes predstavila tudi Hrvaška.

Jadransko-jonska pobuda je organizacija, ki je nastala leta 2000 na pobudo Italije v Anconi in je takrat predstavljala prvi možen način sodelovanja držav ob Jadranu. Vsebina pobude je bila prvotno usmerjena predvsem na okoljevarstvene vsebine, ki združujejo države.

Minister Kopač je ponovil, da Slovenija nasprotuje vsakršnim enostranskim potezam in ocenjuje, da so z vidika resnične ekološke zaščite Jadranskega morja sprejemljive samo skupaj koordinirane akcije. Vsaka enostranska akcija ima lahko tudi nezaželene posledice za resnično ekološko zaščito. Jadransko morje je namreč tako majhno in zaprto, da se voda v njem zamenja enkrat v 120 letih. "Vsaka enostranska poteza v takem zaprtem območju je lahko nasprotna skupni potrebni skrbi za ohranitev ekološkega ravnotežja v Jadranu," je pojasnil Kopač.

Slovenija je predstavila tri konkretne raziskovalne projekte, v katerih bi analizirali stanje in trende v Jadransko-jonskem ekosistemu z vidika ohranjanja njegove biotske raznovrstnosti in v povezavi z možnostjo njegove ekonomske rabe.

Evropska komisija za zaščito rib v Sredozemlju

Kmetijski ministri Evropske unije in desetih držav pristopnic pa so se na zasedanju v Luksemburgu seznanili s svežnjem ukrepov, ki jih je za zaščito ribjih jat v Sredozemlju - in s tem tudi v Jadranu - minuli teden predložila Evropska komisija.

O njih bodo razpravljali prihodnji mesec, so si pa danes predlogi prislužili prvo ugodno oceno slovenskega kmetijskega ministra Franca Buta. "Zaščita Jadrana je potrebna in Slovenija bo podprla določene omejitve, vendar vse v dogovoru z drugimi, ne pa z unilateralnim ukrepanjem," je dejal But.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20