Tudi o homoseksualcih, Rusiji in Obami

Iz kabineta premiera so sporočili, da sta poljski predsednik  Lech Kaczynski in slovenski premier Janez Janša uvodoma pozitivno ocenila razvoj dvostranskih odnosov med državama, med katerima ni odprtih vprašanj. Janša se je predsedniku Kaczynskemu zahvalil za poljsko podporo Sloveniji v času predsedovanja EU v prvi polovici letošnjega leta ter mu predstavil slovenske izkušnje z uvedbo evra.

Največ pozornosti sta sicer namenila aktualnim razmeram na finančnih trgih. Ob tem sta soglašala, da mora biti odziv mednarodne skupnosti hiter in koordiniran, pri čemer mora EU nastopiti enotno.

Tako Janša kot Kaczynski se bosta udeležila petkovega izrednega vrha o finančni krizi, Kaczynski sicer po dolgotrajnih prepirih s poljskim premierom Donaldom Tuskom glede tega, kdo naj zastopa Poljsko na vrhunskih meddržavnih srečanjih.

Tudi z Gantarjem o dobrih odnosih

Poljskega predsednika je danes sprejel še predsednik DZ Pavel Gantar, ki je ob tem poudaril, da se odnosi med Slovenjo in Poljsko izvrstno razvijajo prav na vseh področjih. Prepričan je, da se bodo dobri odnosi krepili tudi po nedavnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji.

Tudi na srečanju Kaczynskega s predsednikom DZ je bilo največ pozornosti namenjene aktualni svetovni finančni krizi, ki Slovenije in Poljske sicer trenutno še ni močneje prizadela. Sogovornika sta se strinjala, da je članstvo obeh držav v EU prispevalo k temu, da krize, ki se počasi seli v realni sektor, gospodarstvi še ne čutita izrazito.

Predsednik Gantar je ob tem dejal, da se tudi zaradi uvedbe evra kriza v Sloveniji ni toliko čutila, da pa je kljub temu v proceduri nekaj "bančnih" zakonov. Kot so sporočili iz DZ, je poljski predsednik dejal, da je zaradi trenutne krize in premočnega zlota, ki povzroča težave poljskim izvoznikom, nekoliko spremenil svoje sicer negativno mnenje o uvedbi evra.

Predsednika o homoseksualnih zvezah

Kaczynski je na srečanju s slovenskim predsenikom Danilom Türkom zatrdil, da Poljska ne bo ovira pri ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ter opozoril, da se prave težave v procesu sprejemanja pogodbe skrivajo na Irskem, pa tudi v Nemčiji in na Češkem, kjer o skladnosti pogodbe z ustavo še vedno odločata tamkajšnji ustavni sodišči.

Ratifikacije nove pogodbe EU Kaczynski sicer še ni podpisal, čeprav jo je poljski parlament ratificiral že aprila. Kot je poudaril, je s pogodbo, kakršna je danes, zadovoljen, saj je uspel v lanskih pogajanjih v Lizboni in Bruslju uveljaviti večino svojih zahtev in "iz dvorane priti kot zmagovalec".

Ob tem je Kaczynski zavrnil očitke, da naj bi sam Lizbonski pogodbi med drugim nasprotoval zaradi listine o temeljnih pravicah EU – ta bo z ratifikacijo Lizbonske pogodbe v vseh članicah EU postala pravno zavezujoča, a z izjemo Poljske in Velike Britanije, ki sta si pri tem izborili izvzetje (opt-out) – oziroma zaradi nasprotovanja pravicam homoseksualcev.

Kot je zatrdil, vprašanje ratifikacije Lizbonske pogodbe in vprašanje pravic homoseksualcev nikakor nista povezani. Ob tem je sicer poudaril, da ceni družino kot zvezo ene ženske in enega moškega in tega mnenja ne bo spremenil. V homoseksualnih parih ne vidi problema in jih ne želi kakorkoli preganjati, vendar pa takšnih zvez po njegovem ne smemo spodbujati in jih legalizirati. Opozoril je, da se tovrstni očitki nanašajo "bolj na podobo bratov Kaczynski v Evropi, kot pa na prava brata Kaczynski".

Predsednik Türk je glede istospolnih zvez dejal, da gre za temeljno etično vprašanje, ki je prisotno v vsaki moderni družbi, odgovori nanj pa so različni. Gre za teme, ki ne sodijo v okvir urejanja na ravni EU, ampak so v pristojnosti posameznih držav, različne pristope, ki pri tem nastanejo, pa je treba spoštovati, je poudaril.

Nasprotovanje nadaljevanju pogajanj z Rusijo

Glede odmrznitve pogajanj o novem strateškem partnerstvu med EU in Rusijo, ki so bila zamrznjena po avgustovskem vdoru ruske vojske v Gruzijo, na vrhu EU-Rusija 14. novembra pa naj bi jih obnovili, je Kaczynski ponovil nasprotovanje nadaljevanju pogajanj z Rusijo in poudaril, da ravnanja Rusije v Gruziji ne moremo hvaliti in da bi bilo nadaljevanje pogajanj "politika umika".

Slovenski predsednik je po drugi strani izrazil prepričanje, da so pogajanja z Rusijo strateškega pomena za obe strani, zato se bodo zagotovo nadaljevala, morda glede na trenutne politične razmere z upočasnjeno dinamiko, in se uspešno zaključila. Izpostavil pa je, da mora EU poslušati stališča vseh svojih držav članic in jih upoštevati pri pripravi svojih pogajalskih izhodišč.

'Upam, da si Obama ne bo premislil'

Na ugibanja, da bi si utegnila administracija prihodnjega predsednika ZDA Baracka Obame, ki bo ta položaj prevzel 20. januarja, premisliti glede postavitve delov ameriškega protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem, je Kaczynski poudaril, da je ščit povsem obrambne narave in da je njegov namen krepiti varnost Evrope in ZDA, ter izrazil prepričanje, da se ta politika ZDA tudi pod Obamo ne bo spremenila.