'Tudi med zdravniki so črne ovce, ki ribarijo v kalnem'

V Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva nasprotujejo zadnjemu predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti. Predlog po zaključku javne obravnave v celoti upošteva želje zdravnikov, ne upošteva pa predlogov civilne družbe, je prepričana članica gibanja Milka Krapež. Nasprotuje podjemnim pogodbam in obveznemu članstvu v zdravniški zbornici.

Minister Borut Miklavčič zatrjuje, da je v predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti ostro ločeno javno in zasebno, vendar tega ni, saj je možno znotraj javnih ustanov s podjemnimi pogodbami delati zase, je pojasnila Krapeževa.

S podjemnimi pogodbami lahko po njenih besedah dela zdravnik iz kakšne druge ustanove ali pa iz lastne ustanove. Kot poudarja, naj bi se zdravstveni domovi okrepili, a se sprašuje, kako, "če so jih že eno tretjino uničili" in "če je možno v enem zdravstvenem domu delovati z 21 koncesionarji. To je za nas popolnoma nesprejemljivo," poudarja.

Ob tem je pojasnila, da lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nekomu dodeli program, ker pa ga ta nima možnosti izvajati, ga proda neki drugi ustanovi. Po navedbah Marjete Šibav tako zasebni zdravnik zasluži s koncesijo, dodatno pa je plačan še s podjemno pogodbo. Kot poudarja, to pomeni razgradnjo zdravstvenih domov in bolnišnic.

Pričakovali bi, da bi zakon to onemogočal, ampak pripravljen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti to še spodbuja, je prepričana Krapeževa. Zavod za zdravstveno zavarovanje po njenih besedah na tak način plača več in zato v končni fazi vsi dobimo manj, "zato mi tako trmasto vztrajamo na tem, da se mora ločiti javno od zasebnega".

Rešitve v predlogu zakona so, kot je prepričana Krapeževa, odraz tega, da sta se ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica uskladila.

Za ustanovitev neodvisne agencije

V gibanju prav tako zahtevajo, da je članstvo v zdravniški zbornici prostovoljno, saj v nasprotnem primeru zbornica avtomatično dobi vsa pooblastila, ki jih je imela že doslej, pojasnjuje Krapeževa. Ob tem dodaja, da bi se morala pooblastila prenesti "na neodvisno agencijo, ker edino to zagotavlja varnost bolnikov".

Ljudje bodo tako zaposleni v agenciji in ne v kakšni zdravstveni organizaciji, saj se tako ne bo moglo zgoditi, da je tisti, ki nadzoruje neko ustanovo, v tej ustanovi tudi zaposlen. "Minister pa naj se odloči, ali mu je pomembna zahteva zdravnikov in zdravniške zbornice ali so mu pomembni ljudje in njihova varnost," poziva Krapeževa.

Do sedaj se je namreč po njenih navedbah "tolikokrat zgodilo, da ni prišlo do razčiščevanja zgodb, ni prišlo do uresničevanja, sploh odziva na zahteve, ki jih je dajala civilna družba". Ob tem je spomnila, da so večkrat zahtevali od ministrstva, od zdravstvenih ustanov in od zdravniške zbornice, da povejo, kaj je za bolnike varno in koliko operacij mora narediti posamezen kirurg, da je za bolnika varno.

Zdravniška zbornica oz. razširjeni strokovni kolegiji ter tudi ministrstvo niso zainteresirani zato, da bi se ti standardi uvedli, je dejala. Bolnik sicer po njenih besedah ima pravico, nima pa možnosti, da bi od zdravnika, ki ga bo operiral, dobil informacijo, koliko takih operacij je že naredil, kakšna je ocena tveganja in kakšen je bil v preteklih primerih izid zdravljenja.

'Med zdravniki tudi črne ovce'

Po mnenju članice gibanja Spomenke Hribar gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva in istoimensko društvo v nobenem primeru nimata namena kar na splošno udrihati po koncesionarjih. So pa med zdravniki tudi "črne ovce, ki ribarijo v kalnem", saj jim to omogoča zakonodaja, je poudarila Hribarjeva. Dokler bo tako, bo po njenih besedah senca padala na vse zdravnike.