Tudi Energetika Ljubljana zavrača opozorila zdravnikov glede sežigalnic

Trditev Zdravniške zbornice Slovenije, da bi lahko Energetika Ljubljana dobila koncesijo za sežiganje odpadkov v Ljubljanski kotlini za 30 let brez predhodne presoje vplivov na okolje, ne drži, so jasni v Energetiki Ljubljana. "Že na področju umeščanja tovrstnih objektov v prostor je treba izvesti postopke celovite presoje vplivov na okolje," so izpostavili.

Prav tako je treba po pojasnilih podjetja  še pred začetkom gradnje izvesti postopke presoje vplivov na okolje za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobiti pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave.

"Če bi Energetika Ljubljana na javnem razpisu na podlagi uredbe pridobila koncesijo za opravljanje obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, te ne bi mogla opravljati, če ne bi izvedla vseh potrebnih postopkov in pridobila vseh potrebnih dovoljenj," so ponovili.

Zaskrbljenost in z njo povezan očitek Zdravniške zbornice Slovenije pristojnemu ministrstvu sta zato po mnenju Energetike Ljubljana odveč.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se je Slovenija na področju ravnanja z odpadki znašla na točki preloma. "Količine odpadkov se namreč ne zmanjšujejo po pričakovanjih, imamo pa samo sežigalnico komunalnih odpadkov v Celju, katere zmogljivosti ne zadostujejo za količino mešanih komunalnih odpadkov, ki jih ni več mogoče reciklirati. Pozabljamo na dejstvo, da so to naši odpadki in da smo zanje odgovorni sami," so izpostavili.

"Če bi omenjeno koncesijo na javnem razpisu pridobili, bi v Ljubljani zgradili najsodobnejši objekt za energijsko izrabo goriva, pridobljenega iz procesa predelave mešanih komunalnih odpadkov v zbirno-predelovalnem centru RCERO Ljubljana. Ta bi temeljil na uporabi najboljše razpoložljive tehnike in dobrih praksah iz tujine. Na ta način bi komunalne odpadke, ki jih zberemo in predelamo v Ljubljani, koristno uporabili za proizvodnjo toplotne in električne energije, ki jo potrebujemo za energijsko oskrbo Ljubljane," so pojasnili.

Z objektom za energijsko izrabo komunalnih odpadkov, predelanih v RCERO Ljubljana, bi lahko po navedbah Energetike Ljubljana med drugim trajno rešili problem nereciklabilnih komunalnih odpadkov, ki nastanejo v procesu predelave v RCERO Ljubljana, v praksi uresničili načelo krožnega gospodarstva na področju ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki in trajno nadomestili približno 60.000 ton premoga, uvoženega iz Indonezije, ki ga sedaj uporabljajo v procesu proizvodnje v Energetiki Ljubljana.

Prav tako bi stabilizirali cene ogrevanja v daljinskem ogrevalnem sistemu, ustvarili potrebne razmere za energijsko (vsaj delno) samozadostno oskrbo mesta ter zmanjšali odvisnost od svetovnih trgov z energenti in cenovnih šokov, ki se na teh trgih dogajajo.

Za postavitev tovrstnega objekta v Ljubljani sta skladno z veljavnim občinskim prostorskim načrtom predvideni dve lokaciji, in sicer ob Zaloški cesti, ki zajema prostor in energetsko infrastrukturo, s katero upravlja Energetika Ljubljana (proizvodna enota TE-TOL), ter ob Letališki cesti pri obvoznici. Predlog najprimernejše lokacije bo izoblikovan po izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je v pripravi.